ARHIV 2009

10. december 2009

So otroci občutljivejši za vplive EMS?

V vsakdanjem življenju se srečujemo z novimi brezžičnimi tehnologijami, ki so vir elektromagnetnega sevanja (EMS), hkrati pa se tudi starostna meja, ko začnemo uporabljati različne sodobne tehnologije, hitro niža. Otroci in mladostniki so postali najzvestejši uporabniki teh pridobitev in jih bodo uporabljali vse življenje. A ob tem se zastavlja vprašanje, ali te naprave pomenijo povečano tveganje za zdravje otrok in mladostnikov v fazi hitrega psihofizičnega razvoja. Jasnega odgovora ni, vendar ključne raziskave še potekajo.

Da bi vsaj delno razjasnili nekaj od teh dvomov, je bil v časopisu Delo 10. 12. 2009 objavljen članek z naslovom So otroci občutljiveški za vplive EMS? Članek si lahko preberete na spodnji povezavi.

clanek

17. november 2009

Vplivi baznih postaj sistema GSM na počutje

Salzburški raziskovalci so v študiji želeli ugotoviti, kakšni so kratkotrajni vplivi izpostavljenosti EMS baznih postaj sistema GSM na počutje ljudi. Počutje ljudi so spremljali s pomočjo standardiziranega vprašalnika, zanimali pa so jih psihološki simptomi, kot so splošno počutje, pozornost, umrijenost in podobno.

Raziskovalci so naključno izbrali 57 prostovoljcev, ki so bili vključeni v enaga od treh scenarijev. Vsak scenarij je bil sestavljen iz štirih, 50 minutnih period izpostavljenosti, pri čemer pa so se je spreminjala jakost EMS, kateremu so bili prostovoljci med posamezno periodo izpostavljeni. V prvem scenariju je bila izpostavljenost v vseh štirih periodah nizka (gostota pretoka moči 5,2 mW/m2), v drugem in tretjem scenariju pa sta bili prva in tretja perioda nizki gostota pretoka moči 5,2 mW/m2), druga in četrta pa srednji in visoki (gostota pretoka moči 153,6 mW/m2 in 2126,8 mW/m2), s tem da je bila v drugem scenariju druga perioda srednja in četrta visoka, v tretjem scenariju pa obratno.

V scenarijih, ki sta vsebovala srednjo in visoko izpostavljenost EMS, so bili prostovoljci med poskusom znatno bolj umirjeni kot prostovoljci v scenariju z vedno nizko izpostavljenostjo. Za druge dejavnike, ki so jih spremljali, pa raziskovalci niso opazili razlik med prostovoljci v različnih scenarijih izpostavljenosti.

Raziskovalci zaključujejo, da ima lahko kratkotrajna izpostavljenost EMS baznih postaj sistema GSM vplive na počutje ljudi. Rezultati kažejo, da izpostavljenost povzroči zmanjšanje psihološke pozornosti in posledično stanje večje umirjenosti.

Referenca: Augner C, Florian M, Pauser G, Oberfeld G, W.Hacker G. GSM Base Stations: Short-Term Effects on Well-Being. Bioelectromagnetics 30:73-80, 2009.

28. oktober 2009

Konferenca o EMS na delovnem mestu v okviru Švedskega predsedovanja EU

V okviru Švedskega predsedovanja Evropskemu svetu je v Umei med 6. in 8. oktobrom potekala konferenca Occupational Exposure to Electromagnetic Fields: paving the way for a future EU initiative.

Leta 2008 je bil podaljšan rok za implementacijo evropske direktive 2004/40/EC o poklicni izpostavljenosti EMS v nacionalne zakonodaje držav članic EU za 4 leta na 30. april 2012. Razlog je bil predvsem v novih znanstvenih spoznanjih v času po sprejetju direktive ter verjetnih nepotrebnih in strokovno neutemeljenih omejitvah pri izvajanju nekaterih medicinskih preiskav s pomočjo MR slikanja. S podaljšanjem roka je Evropski parlament in Svet omogočil

  1. natančnejši pregled in analizo negativnih vplivov določil direktive 2004/40/EC na medicinsko uporabo MR slikanja,
  2. ustrezni časovni zamik, da se lahko pri odločanju o prihodnosti direktive 2004/40/EC upošteva tudi zadnje objave ICNIRP,
  3. upoštevanje tudi zadnje okoljske zdravstvene kriterije WHO za EMS,
  4. izvedbo poglobljene analize vplivov direktive 2004/40/EC ter
  5. da Evropska komisija pripravi dopolnitve direktive, s čimer bo zagotovljena tako visoka stopnja zagotavljana varnosti in zdravja pri delu kot tudi nadaljnji razvoj in uporaba novih tehnologij v industriji in medicini.

Konferenca “Occupational exposure to EMF: paving the way for a future EU initiative” predstavlja pomemben korak na poti nastajanja nove direktive, kjer so predstavniki različnih interesnih skupin lahko izrazili svoje poglede na njeno prihodnost, še preden se bo o tem odločal Evropski parlament in Svet.

Udeležencem, večinoma so to bili predstavniki držav članic EU, različnih krovnih in interesnih organizacij ter socialnih partnerjev, so spregovorili najuglednejši svetovni strokovnjaki s področja EMS ter varnosti in zdravja pri delu. Predstavljene so bile različne teme in vidiki izpostavljenosti EMS, kot so biološki učinki EMS, mednarodna priporočila, tipične sevalne obremenitve v industriji in medicini, skupine s posebnimi potrebami, dobra praksa in nadzor nad tveganji…

Nedavno pa so na spletnem naslovu http://www.av.se/inenglish/aboutus/eu/ohpresentations.aspx objavili tudi vsa predavanja, ki so potekala na konferenci. Vabljeni k ogledu.

19. oktober 2009

Stališče ICNIRP o Smernicah ICNIRP iz leta 1998 - mejne vrednosti za visokofrekvenčna EMS

Leto 2009 bo glede na število objav dokumentov, povezanih z EMS, gotovo eno najbolj plodnih let Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji ICNIRP. Leta 1998 je komisija izdala Smernice o omejevanju izpostavljenosti EMS. Po stalnem spremljanju znanstvene literature ter rezultatov opravljenih študij so letos objavili Smernice o omejevanju izpostavljenosti statičnim magnetnim poljem. Predstavljen je tudi predlog novih Smernic za omejevanje izpostavljenosti nizkofrekvenčnim električnim in magnetnim poljem. Pripombe in predlogi o vsebini tega dokumenta se do 31. oktobra zbirajo na strani http://www.icnirp.de/openELF/OpenConsultationELF.php.

Poleg tega pa je bilo pred nedavnim objavljeno stališče ICNIRP o Smernicah, izdanih v letu 1998. Smernice iz leta 1998 namreč določajo mejne vrednosti za celotno frekvenčno območje od statičnih polj do visokofrekvenčnih EMS. Glede na že izdane nove smernice za statična magnetna polja ter predlog smernic za nizkofrekvenčna električna in magnetna polja se je seveda zastavljajo vprašanje, kaj je z mejnimi vrednostmi za visokofrekvenčna EMS.

Za visokofrekvenčna EMS je bilo v zadnjem času zaključenih več nacionalnih in mednarodnih študij in raziskovalnih programov. Zato je bila naloga komisije ICNIRP, da v luči mogočih sprememb mejnih vrednosti ta poročila kritično preuči. Sicer je detajlna preučitev poročil še v teku, vendar je stališče komisije ICNIRP, da tudi nove raziskave niso pokazale na kakršnekoli škodljive učinke EMS, nižjih od mejnih vrednosti in zato ni nobene potrebe po spreminjanju mejnih vrednosti v tem frekvenčnem območju.

Glede na princip določanja mejnih vrednosti, ki temelji na preprečevanju prekomernega segrevanja tkiv, drugih netermičnih učinkov ni mogoče popolnoma izključiti, vendar je verjetnost takšnih škodljivih učinkov zelo majhna. Prav tako tudi zadnje genotoksične in kancerogenozne študije in vitro ter na živalih prihajajo do konsistentnih rezultatov glede mogočih tveganj: ni indicev, da so tveganja pri izpostavljenostih, nižjih od mejnih vrednosti, povečana.

Zato komisija ICNIRP potrjuje mejne vrednosti za visokofrekvenčna EMS, predlagane v Smernicah iz leta 1998. Obenem se ICNIRP zaveda, da je z napredovanjem tako eksperimentalne kot še posebej numerične dozimetrije sedaj mogoče z dosti večjo natančnostjo določiti povezavo med mejnimi vrednostmi zunanjega električnega in magnetnega polja ter stopnje specifične absorpcije v telesu. Nekatere nove študije so pokazale, da je pri otrocih, manjših od 1,3 m, v nekaterih pogojih izpostavljenosti vrednost SAR do 40 % višja od priporočene. Vendar je to v primerjavi z upoštevanim velikim varnostnim faktorjem 50 (ali kar 5000%) zanemarljivo.

6. oktober 2009

ICNIRP dopolnil mnenje o varovanju pacientov med MR slikanjem

Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji ICNIRP je v letu 2004 pripravila Izjavo o postopkih MR slikanja: varovanje pacientov. Izjava je bila namenjena mednarodnim in nacionalnim medicinskim zakonodajnim telesom, uporabnikom MR naprav ter vsem, ki so vključeni v proces razvoja in izdelave MR opreme. V izjavi so bile obravnavane kontraidnikacije za uporabo MR slikanja ter previdnostni in varnostni ukrepi.

V času po objavi te izjave so bile na področju bioloških učinkov in tveganj povezanih z izpostavljenostjo EMS med MR slikanjem objavljene številne raziskave. Med najpomembnejšimi sta gotovo publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije Environmental Health Criteria 232, Static fields, ki je bila objavljena leta 2006, ter Environmental Health Criteria 238, Extremely low frequency fields, ki je bila objavljena v letu 2007.

Dodatne študije o varnosti MR slikanja so bile opraljene v letu 2008 zaradi Direktive 2004/40/ES, katere izvajanje je bilo ravno zaradi MR slikanja odloženo za štiri leta. Končno pa je tudi sama komisija prav letos pripravila nove smernice varovanje zaposlenih in splošnega prebivalstva pred statičnimi magnetnimi polji, ki določajo precej višje vrednosti statičnega magnetnega polja kot predhodne. Zato je bilo potrebno stališče o varovanju pacientov med MR slikanjem prenoviti.

V nedavno objavljeni dopolnjeni izjavi so preučili vsa nova spoznanja v obdobju po letu 2004. Stališče komisije je, da je tehtanje med tveganji in prednostmi posega v prvi vrsti odgovornost zdravnika. Podobno kot v izjavi iz leta 2004 je še vedno zelo malo znanega o vplivih magnetnih polj z gostoto magnetnega pretoka višjo od 4 T na razvoj ploda in dojenčkov, zato velja dodatna previdnost pri izvajanju MR slikanja pri tako visokih vrednostih magnetnega polja. Prav tako je potrebna posebna pozornost pri vseh nestandardnih MR slikanjih, kjer je med posegom mogoče pričakovati nekatere stranske učinke.

Komisija predlaga, da je za vse normalne posege največja dopustna vrednost magnetnega polja 4 T, v primeru nestandardnih posegov pa je ob dodatnem nadzoru dopustna vrednost 8 T. Vrednosti nad 8 T so dovoljene samo v poskusne namene ob dodatni etični odobritvi poskusov, zahtevajo pa dodaten previdnostni pristop. Nujen je trajen medicinski nadzor, ki vključuje nadzor nad vitalnimi življenjskimi funkcijami, prav tako pa se pacient v magnetnem polju ne sme prehitro premikati.

1. oktober 2009

Izpostavljenost EMS mobilnih telefonov vpliva na hemodinamično stanje sprednjega korteksa

S študijo so avtorji želeli preveriti, ali EMS mobilnega telefona vpliva na hemodinamično stanje (oksigenacijo) sprednjega korteksa. Zato so 11 zdravih posameznikov izpostavili EMS mobilnega telefona pri frekvenci 902,4 MHz in oddajni moči 2 W.
Hemodinamično stanje so med poskusom spremljali s pomočjo funkcionalne bližnje infrardeče spektroskopije, s katero so določali koncentracijo oksihemoglobina in deoksihemoglobina, obenem pa so spremljali tudi nekaj miselnih in vedenjskih parametrov ter subjektivne zaznave, kot so bolečine, zaznavanje toplote, omotica in podobno.

Rezultati kažejo, da GSM signal vpliva na hemodinamično stanje sprednjega korteksa. Z daljšanjem časa izpostavljenosti se namreč linearno viša nivo deoksihemoglobina, kar kaže na lokalno povečano porabo kisika, ostali spremljani parametri pa se z ispostavljenostjo GSM signalu niso spreminjali.

Referenca: Curcio G, Ferrara M, Limongi T, Tempesta D, Di Sante G, De Gennaro L, Quaresima V, Ferrari M. Acute mobile phones exposure affects frontal cortex hemodynamics as evidenced by functional near-infrared spectroscopy. J Cereb Blood Flow Metab 2009; 29 (5): 903 - 910

17. september 2009

Toplotni učinki mobilnih telefonov na obrazni živec in okoliško tkivo

Raziskovalci so s poskusi na zajcih želeli ugotoviti, ali se med uporabo mobilnega telefona poviša temperatura v okolici obraznega živca in ugotoviti, kakšni so vplivi izpostavljenosti na delovanje živčevja. Zato so 12 kuncev (novozelandski albino kunec) izpostavili EMS mobilnega telefona frekvence 1900 MHz za obdobje 25 minut. Oddajna moč med poskusom je bila 1,5 W, kar je v telesu kuncev povzročilo največjo stopnjo specifične absorpcije (SAR) 3,72 W/kg. Za človeka je največja dopustna vrednost 2 W/kg.

Ugotovili so, da se je med izpostavljenostjo EMS povprečna temperature v okoliškem tkivu znatno povišala (0,39°C), po prenehanju izpostavljenosti pa se je temperatura znižala na stanje pred pričetkom izpostavljenosti.
Poleg temperaturnih sprememb so med poskusom spremljali tudi vplive na same očesne živce tako, da so spremljali povprečno frekvenco in amplitudo skupnega mišičnega akcijskega potenciala. Ugotovili so, da se frekvenca skupnega mišičnega akcijskega potenciala med poskusom ni spreminjala, medtem ko se je amplituda skupnega mišičnega akcijskega potenciala med poskusom znatno znižala in se je na normalno raven spustila šele 25 minut po koncu izpostavljenosti.

Avtorji predvidevajo, da je prav povišana temperatura lahko vzrok za začasno spremembo delovanja obraznega živca.

Referenca: Acar GO, Yener HM, Savrun FK, Kalkan T, Bayrak I, Enver O. Thermal effects of mobile phones on facial nerves and surrounding soft tissue. Laryngoscope 2009; 119 (3): 559 – 562.

27. avgust 2009

Rezultati epidemiološke študije: uporaba mobilnih telefonov povzroča spremembo kognitivnih funkcij mladostnikov

Raziskovalci so s študijo želeli ugotoviti, ali uporaba mobilnih telefonov vpliva na kognitivne funkcije mladih. Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 300 mladostnikov med 11 in 14 letom je potekala v Avstraliji.
S pomočjo vprašalnika so raziskovalci določili navade uporabe mobilnega telefona pri mladostnikih. Zanimalo jih je, koliko mladostniki uporabljajo mobilne telefone, ali so njihovi lastniki, starost, ko so pričeli uporabljati mobilne telefone, povprečno število klicev na teden ter povprečno število SMS sporočil na teden.

Kognitivne funkcije (zaznavanje signala, delovni spomin, enostavno učenje, asociativno učenje, spremljanje/predvidevanje premikanja, Stroopov test) so ugotavljali s pomočjo računalniško nadzorovanega psihometričnega testa.

Po statistični analizi so raziskovalci so ugotovili, da 299 mladostnikov (94 %) uporablja mobilni telefon, 243 (77 %) ima svoj mobilni telefon. Mladostniki z več klici na teden so imeli krajše odzivne čase pri nalogah z enostavnim in asociativnim učenjem, a manj natančne odgovore pri nalogah z delovnim spominom in asociativnim učenjem. Pri nalogah, povezanih z zaznavanjem signala ter spremljanjem/predvidevanjem premikanja ni bilo opazne povezave s številom klicev na teden. Pri Stroopovem testu so mladostniki z več klici tedensko potrebovali več časa za njegovo izpolnjevanje, podobna povezava je bila očitna tudi pri mladostnikih z več SMS sporočili na teden, kar kaže na to, da ta pojav ni povezan z izpostavljenostjo EMS.

Raziskovalci zaključujejo, da je uporaba mobilnih telefonov pri mladostnikih povezana s hitrejšimi a manj natančnimi odzivi na bolj zahtevne kognitivne naloge. Predvidevajo, da je to posledica naučenih vzorcev ob redni uporabi mobilnega telefona.

Referenca: Abramson MJ, Benke GP, Dimitriadis C, Inyang IO, Sim MR, Wolfe RS, Croft RJ. Mobile telephone use is associated with changes in cognitive function in young adolescents. Bioelectromagnetics 2009: in press

24. julij 2009

Izpostavljenost odraslih med pogovorom z mobilnim telefonom v dvigalu

Znano je, da mobilni telefoni avtomatsko spreminjajo svojo oddajno moč tako,da delujejo z najmanjšo še potrebno močjo, ki zagotavlja uspešno zvezo. Zato znotraj zaprtih ali prevodnih objektov, kot je na primer dvigalo, mobilni telefon oddaja z večjo oddajno močjo kot sicer. Obenem pa se zaradi bližine kovinskega objekta polje, ki ga mobilni telefon oddaja, od kovinskih površin odbija in še dodatno deformira.
Zato so avtorji v nedavno objavljeni študiji preučevali, kako vpliva dvigalo na izpostavljenost oseb med pogovorom z mobilnim telefonom. S pomočjo numeričnega modeliranja so določili stopnjo specifične absorpcije (SAR) in izračunane vrednosti primerjali z mejnimi vrednostmi mednarodnih smernic.

Izračuni so pokazali, da so SAR vrednosti za posameznike znotraj dvigala ob isti oddajni moči večje kot v primeru, da se posameznik nahaja izven dvigala. To velja tako za povprečno vrednost SAR za celo telo ko tudi za največjo vrednost povprečeno preko 10 g tkiva. A kljub povečanim vrednostim so te še vedno manjše od priporočenih mejnih vrednosti, saj znaša povprečna vrednost za celo telo le 4,4%, največja vrednost povprečena preko 10 g tkiva pa 78% mednarodno priporočenih mejnih vrednosti.

Zaradi večjih oddajnih moči ter zaradi odbojev v zaprtih prostorih z vidika zmanjševanja izpostavljenosti EMS v Forumu EMS spodbujamo uporabnike, da se odpovejo uporabi mobilnih telefonov v zaprtih prostorih in prostorih s slabim signalom, kot so na primer dvigala, garažne hiše, kleti, predori in podobno.

Referenca: Simba, A.Y. Hikage, T. Watanabe, S. Nojima, T. Specific Absorption Rates of Anatomically Realistic Human Models Exposed to RF Electromagnetic Fields From Mobile Phones Used in Elevators. IEEE Transactions on Microwave Theory and Techniques, 57: 1250-1259, 2009.

10. julij 2009

Povezava med uporabo mobilnega telefona in tumorji: rezultati metaanalize 22 raziskav

Skupina pod vodstvom dr. Hardella je nedavno objavila članek o rezultatih metaanalize 22 raziskav. Namen metaanalize je bil ugotoviti povezave med uporabo mobilnih telefonov ter možganskim tumorjem in ostalimi vrstami tumorjev. Rezultati uporabljenih 22 raziskav so bili objavljeni v obdobju med letom 2001 in 2008, potekale pa so na Danskem, Finskem, v Franciji, Izraelu, na Japonskem, v Nemčiji, na Norveškem, Švedskem, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike.
V metaanalizo vključene študije so preučevale povezavo z Ne-hodgkinovim limfomom (levkemija), gliomom, meningiomom in akustičnim nevromom (možganski tumorji), ter nekaterimi drugimi tumorji (rak mod, melanom oči…).

Glede na izpostavljenost sevanjem mobilnega telefona so uporabnike razdelili v 5 skupin:

Kljub temu, da skupno za gliom niso odkrili povečanega tveganja, pa je v skupini dolgotrajnih uporabnikov značilno povečano tveganje za nastanek glioma (OR 1,3), ki se še poveča v primeru ipsilateralne lege (OR 1,9). Podobno tudi za akustični nevrom ni bilo zaznanega povečanega tveganja, vendar pa se tudi v tem primeru za dolgotrajno ipsilateralno rabo tveganje poveča (OR 1.6). Za ostale oblike tumorjev ni bilo zaznati povečanega tveganja ali pa so bili prisotni ponovljivi in konstantni trendi med različnimi raziskavami.

Avtorji raziskave zaključujejo, da obstaja jasen vzorec, ki kaže na povečano tveganje za gliom in akustični nevrom pri dolgotrajni uporabi mobilnega telefona (10 let in več), vendar je po besedah avtorjev število dolgotrajnih uporabnikov, na katerih temeljijo ti rezultati, še vedno majhna.

Referenca: Hardell L, Carlberg M, Hansson Mild K. Epidemiological evidence for an association between use of wireless phones and tumor diseases. Pathophysiology 2009: v tisku

22. junij 2009

Kdaj bomo vedeli dovolj o varnosti brezžičnih komunikacij, da bomo lahko zaključili z raziskavami

S to razpravo se je nedavno končala konferenca Bioem2009, ki je med 14. in 19. junijem potekala v Davosu v Švici. Gre za osrednjo svetovno konferenco s področja bioelektromagnetike, ki jo združeno vsake štiri leta organizirata Evropsko združenje za bioelektromagnetiko (EBEA) in Združenja za bioelektromagnetiko (BEMS).

Na konferenci smo udeleženci lahko sledili kar približno 100 predavanjem in si ogledali 300 posterjev. Znanstveniki z vsega sveta so predstavljali zadnja dognanja z vseh področij bioelektromagnetike, kot so epidemiološke študije, numerična in eksperimentalna dozimetrija, medicinske aplikacije in podobno. Opazno je bilo povečanje raziskav na področju ocenjevanja izpostavljenosti otrok. K temu je veliko prispevalo tako spoznanje Svetovne zdravstvene organizacije, da so tako epidemiološke študije kot tudi razvoj numeričnih modelov otrok ena izmed najvišjih prioritet raziskav na tem področju.

Zlasti za evropske udeležence je bilo aktualno tudi preučevanje izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim sevanjem na delovnem mestu, zlasti v luči direktive 2004/40/ES. Kot vabljeni predavatelj je dr.Peter Gajšek predstavil rezultate analiz izpostavljenosti različnim virom v delovnem okolju, med katerimi izstopajo zlasti naprave za slikanje z magnetno resonanco (MRI), saj je Evropski parlament prav zaradi slikanja z MRI skrajni rok za implementacijo direktive podaljšal za 4 leta na april 2012.

Na konferenci sta aktivno sodelovala še dr.Blaž Valič, ki je predstavil tudi rezultate meritev osebne izpostavljenosti visokofrekvenčnim EMS v Sloveniji ter Bor Kos, ki je analiziral izpostavljenost delavca v bližini bazne postaje mobilne telefonije, ki sočasno oddaja na več frekvenčnih območjih (GSM 900, GSM 1800 in UMTS).

Zaključek razprave o tem, kdaj bomo vedeli dovolj o varnosti brezžičnih komunikacij, da bomo lahko zaključili z raziskavami, bi lahko strnili v dva odgovora:

Fotoutrinki s konference

Slika 1 Slika 2
5. junij 2009

Prireditev ob zakjučku raziskovalnih nalog Elektromagnetna sevanja v mojem okolju

Zbrali smo nekaj utrinkov z zaključne prireditve, kjer smo podelili priznanja za najboljše raziskovalne naloge, predstavili rezultate raziskave o sevalnih obremenitvah prebivalstva in izvedli meritve različnih električnih aparatov in naprav, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

Vabljeni na ogled strani.

3. junij 2009

Podelitev nagrad najboljšim raziskovalcem na temo »Elektromagnetna sevanja v mojem okolju«

»Ali se da izpostavljenost omejiti? O tem naši sošolci ne razpravljajo.«
»150 anketiranih govori po telefonu od 10 do 30 minut na dan, 50 anketiranih več kot eno uro.«
»Večina anketiranih predvideva, da je sevanje nevarno, ne vedo pa, zakaj.«

To je nekaj ugotovitev iz raziskovalnih nalog, ki so jih na pobudo Foruma EMS, Inštituta za varovanje zdravja RS (v okviru projekta Slovenske mreže zdravih šol) in Uprave RS za varstvo pred sevanji izdelali slovenski osnovnošolci in dijaki. Na razpis »Elektromagnetna sevanja v mojem okolju« so prijavili raziskovalne naloge, v katerih so se na različne načine spoprijeli z razpisano temo. Nekateri so izvedli anketo o uporabi mobilnega telefona, drugi so obiskali radijski oddajnik, merili elektromagnetno sevanje gospodinjskih naprav in v šoli ipd.

Ob mednarodnem dnevu okolja bomo podelili nagrade šolarjem, ki so izdelali najboljše raziskovalne naloge o tej temi. Podelitev bo v petek, 5. junija 2009, ob 11. uri, na Inštitutu za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, Ljubljana (v dvorani Pod kupolo v 3. nadstropju).

Na prireditev so vljudno vabljeni tudi novinarji, zaželjeno pa je, da s sabo nprinesete tudi naprave, za katere vas zanima, kakšno elektromagnetno sevanje oddajajo. Med napravami, ki jih boste prispevali vi in drugi gostje, bomo z merjenjem elektromagnetnih sevanj na licu mesta poiskali največjega onesnaževalca. Preverite, ali bolj seva radijski oddajnik ali sušilnik za lase, mobitel ali varčna žarnica …

27. maj 2009

Zaznavanje simptomov in povezava z mobilnimi telefoni ter ostalimi električnimi napravami

V zadnjem času je bilo objavljenih že več študij o povezavi med izpostavljenostjo EMS in zaznavanjem različnih simptomov. O nekaterih člankih smo na našem portalu že poročali, nedavno pa je bila objavljena nova študija, v kateri so finski znanstvenik preučevali zaznavanje simptomov v povezavi z uporabo mobilnih telefonov in drugih električnih naprav. Mogoč vpliv na zdravje so raziskovalci preučevali s pomočjo vprašalnika, s katerim so skušali identificirati naslednje simptome: bolečine, težave s spanjem, hipersenzitivnost, glavobol, simptomi na koži, depresija, utrujenost… Izpostavljenost ljudi so prav tako analizirali s pomočjo vprašalnika, v katerem so ljudje opisali svoje delovno in življenjsko okolje.

V študiji je skupno sodelovalo približno 1300 finskih posameznikov v starosti med 18 in 65 leti.
Odgovore anketiranih bi lahko strnili v 3 kategorije: 1) sodelujoči z različnimi simptomi, povezanimi z uporabo mobilnih telefonov, 2) sodelujoči z različnimi simptomi na koži v primeru, da so dalj časa stali pred računalniškim zaslonom in 3) sodelujoči s kakršnimikoli simptomi v primeru uporabe mobilnih telefonov ali drugih električnih naprav. Med sodelujočimi je bila pogostost zaznavanja različnih simptomov v povezavi z uporabo mobilnih telefonov ali drugih električnih naprav 0.7 %.

Referenca: Korpinen LH, Pääkkönen RJ. Self-report of physical symptoms associated with using mobile phones and other electrical devices. Bioelectromagnetics 30 (5), 2009.

12. maj 2009

Vpliv nizkofrekvenčnega magnetnega polja na spanje

Z raziskavo so želeli ugotoviti vpliv stalno prisotnega nizkofrekvenčnega (60 Hz) magnetnega polja v domačem okolju na kakovost spanja med mladimi ženskami. Sodelovalo je skoraj 80 žensk med 20. in 40. letom starosti. Skupno so izvedli dva 5 noči trajajoča poskusa. V obeh je sodelovalo 58 prostovoljk, v enem pa 19 prostovoljk. Del sodelujočih je bil vključen v kontrolno skupino, ki je bila v času poskusa izpostavljena magnetnemu polju ozadja (gostota magnetnega pretoka med 0,001 in 0,50 µT), preostale sodelujoče pa so bile izpostavljene testnemu magnetnemu polju (gostota magnetnega pretoka med 0,41 in 1,21 µT).

Z meritvami so spremljali pokazatelje endokrinih sprememb ter parametre spanja, kot so čas trajanja spanja ter učinkovitost spanja (razmerje med resničnim časom spanja in časom v postelji).

V kontrolni skupini so določili povprečno trajanje spanja, ki je znašalo 6 ur ter 58 minut, učinkovitost spanja pa je bila 88,3 %. V skupini posameznic, ki so bile izpostavljene testnemu magnetnemu polju, se je minimalno podaljšal povprečen čas spanja na 7 ur in 1 minuto, učinkovitost spanja pa je ostala nespremenjena (88,4 % ). Skupno vsem rezultatom študije je, da ni opazne razlike v opazovanih parametrih med posameznicami v kontrolni skupini ter posameznicami, izpostavljenimi testnemu polju.

Referenca: Tworoger SS, Davis S, Emerson SS, Mirick DK, Lentz MJ, McTiernan A. Effect of a nighttime magnetic field exposure on sleep patterns in young women. Am J Epidemiol 2004; 160 (3): 224 - 229

5. maj 2009

Vpliv EMS mobilnih telefonov na srčni ritem in subjektivne simptome

Z raziskavo so avtorji želeli ugotoviti, ali izpostavljenost EMS mobilnih telefonov vpliva na srčni ritem in subjektivne simptome (rdečica, srbečica, utrujenost, glavobol, vrtoglavica, slabost) posameznikov, ki trdijo, da so hipersenzitivni za EMS. V raziskavi je sodelovalo 18 hipersenzitivnih posameznikov in 19 posameznikov v kontrolni skupini, ki so bili izpostavljeni EMS, kakršno oddaja mobilni telefon z oddajno močjo 300 mW pri frekvenci 825 – 850 MHz. Fiziološke podatke so v raziskavi spremljali med počitkom, po 15 minutni in 31 minutni izpostavljenosti ter 10 minut po koncu izpostavljenosti.

Ugotovili so, da izpostavljenost EMS mobilnih telefonov ne vpliva na fiziološke parametre tako v skupini hipersenzitivnih kot tudi v kontrolni skupini. Tudi za subjektivne simptome med skupinama ni opaznih razlik, ne glede na to, ali je bil posameznik izpostavljen EMS ali je bila izpostavljenost lažna.

Referenca: Kim DW, Lee JH, Ji HC, Kim SC, Nam KC, Cha EJ. Physiological effects of RF exposure on hypersensitive people by a cell phone. Conf Proc IEEE Eng Med Biol Soc 2008; 2008 : 2322 - 2325

22. april 2009

Izpostavljenost EMS in zaznavanje škodljivh učinkov

Nemški raziskovalci so v nedavno objavljeni raziskavi analizirali povezavo med zaznavanjem škodljivih učinkov EMS pri posamezniku in izmerjenimi vrednostmi EMS v njegovem bivalnem okolju.

V vsedržavni raziskavi so več kot 50000 posameznikom poslali vprašalnik in prejeli približno 30000 odgovorov. Izmed teh so izbrali 4150 posameznikov iz nemških urbanih območij (kot npr. Berlin, Hamburg…), saj so pričakovane sevalne obremenitve v urbanih območjih višje kot v ruralnih območjih. Povabljeni so bili k izpolnjevanju podrobnejšega vprašalnika o zdravstvenem stanju in počutju, ki je vseboval tako ocenjevanje kakovosti spanja, bolečin v glavi, psihosomatskih težav, mentalnega in fizičnega zdravja ter stresa. Pri 1326 sodelujočih so opravili tudi meritve EMS v njihovih spalnicah. Od teh je 8,8 % navajalo škodljive učinke baznih postaj mobilne telefonije na njihovo zdravje, 27,1 % pa jih je bilo zaradi izpostavljenosti sicer zaskrbljeno, vendar svojih zdravstvenih težav niso pripisovali izpostavljenosti EMS baznih postaj.

Raziskovalci so ugotovili, da v splošnem odstopanja med izpostavljenimi in neizpostavljenimi posamezniki niso velika, opazno pa je, da imajo posamezniki, ki pripisujejo svoje težave izpostavljenosti baznim postajam, več zdravstvenih težav od tistih, ki jih izpostavljenost baznim postajam ne skrbi. Avtorji raziskave menijo, da sta za to mogoči dve hipotezi: posamezniki z zdravstvenimi težavami vzrok za le te vidijo v baznih postajah, po drugi strani pa je stalen stres pri posameznikih zaradi bojazni pred škodljivimi učinki baznih postaj povzročil nastanek zdravstvenih težav.

Referenca: Berg-Beckhoff G, Blettner M, Kowall B, Breckenkamp J, Schlehofer B, Schmiedel S, Bornkessel C, Reis U, Potthoff P, Schüz J. (2009). Mobile phone base stations and adverse health effects: phase 2 of a cross-sectional study with measured radiofrequency electromagnetic fields. Occup Environ Med 66(2):124-130.

21. april 2009

Resolucija Evropskega parlamenta: Zdravstvena vprašanja v zvezi z elektromagnetnimi sevanji

Kakor smo že nedavno objavili, se Evropski poslanci zavedajo pomena varovanja prebivalstva pred EMS. Zato je Evropski parlament 2. aprila sprejel resolucijo, s katero poziva komisijo, strokovnjake, države članice, lokalne skupnosti ter vse zainteresirane k sprejetju vrste ukrepov, ki bi vodili k manjši izpostavljenostim splošnega prebivalstva, še posebej otrok.

Evropski parlament poziva Komisijo, naj izvede ukrepe tako na področju pravnega reda (pregled ustreznosti Priporočil 1999/519/ES, pospešeno izvajanje Direktive 2004/40/ES), raziskav (vpliv pulzirajočih in moduliranih signalov, učinki pri nizkih vrednostih EMS), večjo pozornost pa naj nameni tudi različnim preventivnih dejavnostim in vključevanju prebivalstva (smernice za zmanjšanje izpostavljenosti EMS, optimalno umeščanje virov EMS v okolje, delitev infrastrukture med več ponudniki, kampanja za ozaveščanje mladih Evropejcev o dobri praksi, označevanje moči oddajanja za brezžične naprave, dialogu pri umeščanju virov EMS, zemljevid izpostavljenost EMS, izboljšanje razpoložljivosti in dostopnosti najnovejših informacij).

Celotna resolucija je na voljo na domači strani Evropskega parlamenta.

15. april 2009

Sporočilo Evropskega parlamenta: Zdravstvena vprašanja o elektromagnetnih sevanjih

V sodobnem svetu se je številnim že dalj časa znanim virom EMS, kot so radijski in televizijski oddajniki, mikrovalovne pečice in visokonapetostni daljnovodi, priključila še obsežna skupina različnih novih virov, kot so mobilni telefoni, bazne postaje, brezvrvični telefoni DECT ter Bluetooth, WiFi in WiMAX naprave. Ker se poslanci Evropskega parlamenta zavedajo, da vsi vplivi EMS na človeško zdravje še niso raziskani, so nedavno sprejeli poročilo, v katerem se zavzemajo za boljšo zaščito Evropejcev pred EMS.

Že leta 1999 je Svet Evropske unije izdal priporočila o omejevanju izpostavljenosti prebivalstva EMS. Države lahko sprejmejo tudi strožjih zaščitne standarde, devet članic EU je to storilo na nacionalni ali regionalni ravni, med njimi tudi Slovenija.

Obenem Evropski parlament poziva upravljavce infrastrukture k optimalnemu umeščanju virov EMS v okolje in njihovi delitvi med več ponudniki. Za izvajanje tega bi komisija in države članice morale pripraviti ustrezne smernice. V splošnem interesu je, da bi pri oblikovanju meril za umeščanje virov EMS v okolje dali prednost rešitvam, ki temeljijo na dialogu med industrijo, oblastmi ter prebivalci. Ob tem naj bi zagotovili, da bodo vsaj šole, jasli, domovi za starejše občane in zdravstvene ustanove ustrezno oddaljeni od naprav, te razdalje pa določene z znanstvenimi merili.

Zaradi dostopanja javnosti do podatkov o izpostavljenosti bi morale države skupaj z operaterji javno objaviti zemljevide izpostavljenosti nizko in visokofrekvenčnim virom. Označevanje moči oddajanja bi moralo postati obvezno za vsako brezžično napravo, ki oddaja visokofrekvenčna EMS, prav tako pa bi bilo treba izboljšati dostopnost najnovejših informacij na področju brezžičnih tehnologij in varnostnih standardov, ki bodo razumljive laikom.

Več o sporočilu je na voljo na strani Evropskega parlamenta.

2. april 2009

Pregled epidemioloških študij o povezavi med mobilnimi telefoni in možganskimi tumorji

Vprašanja, ali lahko šibka EMS, ki jih na primer lahko povzročajo daljnovodi, bazne postaje ali mobilni telefoni, vplivajo na zdravje, so bila vedno prisotna in aktualna. V nedavni študiji so se avtorji želeli dokopati do odgovora na vprašanje, ali obstajajo epidemiološki kazalci za povečano tveganje za nastanek možganskih tumorjev med dolgotrajnimi uporabniki mobilnih telefonov.

V ta namen so preučili 11 epidemioloških študij, ki so morale ustrezati trem kriterijem: (i) rezultati študije morajo biti objavljeni v peer-reviewed reviji; (ii) vključeni morajo biti posamezniki, ki so uporabljali mobilni telefon 10 let in več; in (iii) dostopen mora biti podatek o preferenčni strani uporabe mobilnega telefona in strani možganskega tumorja.

Rezultati kažejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov (10 let in več) podvoji tveganje za nastanek možganskega tumorja na tisti strani, kjer uporabnik največ uporablja mobilni telefon. Povečanje je statistično značilno za gliom in akustični nevrom, ne pa za meningiom. Avtorji recenzijo zaključujejo z mnenjem, da obstaja dovolj velik epidemiološki dokaz za povezavo med dolgotrajno uporabo mobilnega telefona in nastankom možganskega tumorja.

Referenca: Khurana VG, Teo C, Kundi M, Hardell L, Carlberg M. Cell phones and brain tumors: a review including the long-term epidemiologic data. Surg Neurol. 2009 : in press

23. marec 2009

Tvegaje za razvoj bolezni centralnega živčnega sistema med uporabniki mobilne telefonije: Danska epidemiološka študija

S študijo so danski strokovnjaki želeli preučiti povezavo med uporabo mobilnega telefona in tveganjem za razvoj bolezni centralnega živčnega sistema. Obsežna epidemiološka raziskava je vključevala 420 095 posameznikov, ki so mobilni telefon pričeli uporabljati med letoma 1982 in 1995, in so bili v letu 2003 bolnišnično spremljani zaradi diagnoze ene od bolezni centralnega živčnega sistema. Kot merilo je bila uporabljena standardizirana stopnja hospitalizacije, razmerje med številom bolnišničnih kontaktov sodelujočih v študiji s številom pričakovanih bolnišničnih kontaktov v danski populaciji.

Standardizinrana stopnja hospitalizacije je bila povečana za 10-20% za migrene in vrtoglavico, nespremenjena za amiotrofično lateralno sklerozo, multiplo sklerozo in epilepsijo pri ženskah, ter zmanjšana za 30-40% za demenco (Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence), Parkinsonovo bolezen in epislepsijo pri moških.
Ugotovili so tudi, da je standardizirana stopnja hospitalizacije ostala nespremenjena ob obdelavi rezultatov tistih posameznikov, ki so mobilni telefon uporabljali 10 let in več.

Avtorji raziskave menijo, da je zaradi povečane pojavnosti migren in vrtoglavice potrebno na tem področju izvesti dodatne raziskave.

Referenca: Schüz J, Waldemar G, Olsen JH, Johansen C (2009) Risks for Central Nervous System Diseases among Mobile Phone Subscribers: A Danish Retrospective Cohort Study. PLoS ONE 4 (2).

12. marec 2009

Analiza vzrorcev krvi pacientov, ki se smatrajo za elektromagnetno hipersenzitivne

V raziskavi, ki jo je finančno podprl javni nemški urad za varstvo pred sevanji, so preučevali vzorce krvi posameznikov, ki se sami opredeljujejo kot hipersenzitivni glede izpostavljenosti EMS. V študiji je sodelovalo 132 oseb (42 moških in 90 žensk), kontrolno skupino pa je sestavljala podobno velika skupina (34 moških in 67 žensk). Sodelujoči so bili izbrani s pomočjo javnih pozivov za sodelovanje v raziskavi, pogoj za sodelovanje pa je bil starost med 18 in 65 let, odsotnost psihičnih motnjami in ustrezno visoka stopnja hipesenzitivnosti, ki se je ugotavljala s pomočjo posebnega vprašalnika. Pri vseh posameznikih so opravili obširne krvne teste, ki so vključevali analizo ravni različnih hormonov in encimov ter pokazateljev anemije in vnetij.

Ugotovili so, da je v skupini ljudi s hipersenzitivnostjo precej večji delež posameznikov z značilno nižjimi vrednostmi tireotropnega hormona in značilno višjimi vrednostmi alanin transaminaze in aspartat aminotransferaze kot v kontrolni skupini. Kazalci anemije in delovanja ledvic se niso razlikovali, medtem ko je bila pri nekaterih posameznikih v skupini hipersenzitivnih povečana raven c-reaktivnega proteina, kazalca vnetij.

Rezultati kažejo na nepravilno delovanje ščitnice in jeter ter kroničnih vnetnih procesov v posameznikih, ki se opredeljujejo kot hipersenzitivni. Elektromagnetna hipersenzitivnost najbrž ni izolirana motnja, ampak kompleksen skupek različnih dejavnikov. V klinični praksi pa to pomeni, da je pri posameznikih z elektromagnetno hipersenzitivnostjo potrebno pregledati druga ozdravljiva stanja in bolezni, ki so lahko pravi vzrok težav.

Referenca: Dahmen N, Ghezel-Ahmadi D, Engel A. Blood laboratory findings in patients suffering from self-perceived electromagnetic hypersensitivity (EHS). Bioelectromagnetics: 2009 in press

4. marec 2009

Mobilne komunikacije v bolnišnicah in njihovi bližini

Razprave o uporabi mobilnih telefonov v bolnišnicah in nameščanju mobilne opreme v njihovi bližini potekajo že dolgo. Pri tem pa nedvoumnih odgovor na dve vprašanji še ni:

  1. ali je potrebno rabo mobilnih telefonov znotraj bolnišnic omejevat zaradi mogočih motenj medicinske opreme
  2. ali je zaradi mogočih škodljivih učinkov dovoljeno nameščanje baznih postaj na stavbah bolnišnic.

Forum proizvajalcev mobilne opreme (MMF) meni, da bi v večini primerov lahko brez povečanega tveganja za nastanek motenj v delovanju medicinske opreme dovolili uporabo mobilnega telefona v prostorih bolnišnic. Sicer lahko v nekaterih posebnih pogojih (neposredna bližina občutljive medicinske opreme in mobilnega telefona, ki deluje s polno oddajno močjo) pride do motenj v delovanju medicinske opreme, vendar so takšne razmere v praksi zelo neverjetne, obenem pa uporaba mobilne telefonije v bolnišnici prinaša tudi nekatere koristi za pacienta ter njegovo oskrbo. Zato bi bil za paciente nadzor nad tveganjem povezanim z uporabo mobilne telefonije znotraj bolnišnic bolj primerna metoda kot prepoved.

Glede umeščanja baznih postaj v neposredni bližini bolnišnic forum proizvajalcev mobilne opreme meni, da strokovnih zadržkov za to ni. Vrednosti EMS so tik pod bazno postajo manjše kot ponekod drugod v bližini bazne postaje, obenem pa so običajno te vrednosti zelo nizke in dosegajo le nekaj tisočin predpisanih mejnih vrednosti. Ob primerni namestitvi bazne postaje velja, da bodo tako bazna postaja kot mobilni telefoni delovali z majhno oddajno močjo in s tem povzročali majhne sevalne obremenitve ljudi.

Več o tem na strani MMF.

18. februar 2009

Poklicne izpostavljenosti EMS 400 kV razdelilno transformatorskih postaj in daljnovodov

Poklicne izpostavljenosti EMS lahko za nekatera delovna mesta dosegajo zelo velike vrednosti. Ena izmed zelo izpostavljenih skupin delavcev so vzdrževalci visokonapetostnih naprav, kot so daljnovodi in razdelilne transformatorske postaje. Raziskovalci so na Finskem ugotavljali, kakšnim sevalnim obremenitvam so izpostavljeni vzdrževalci 400 kV daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postaj. Daljnovodi in razdelilne transformatorske postaje s takšno delovno napetostjo se uporabljajo tudi v Sloveniji.

Poklicne izpostavljenosti so analizirali med 151 različnimi delovnimi aktivnostmi, med katerimi so izmerili tako vrednosti zunanjega električnega in magnetnega polja kot tudi celoten tok v človeškem telesu. Ugotovili so, da v nekaterih primerih vrednosti električne poljske jakosti, katerim so izpostavljeni zaposleni, kar za 4 do 5 krat presegajo priporočene mejne vrednosti za zaposlene. V takšnih primerih, ko so vrednosti zunanjega polja presežene, je potrebno pri izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu električnemu in/ali magnetnemu polju določiti gostoto toka v človeškem telesu. V raziskavi so s pomočjo posebne kovinske čelade in merilnega sistema, priključenega med čelado in ozemljitvijo, izmerili tok, ki bi sicer tekel skozi človeka, gostoto toka pa so določili kot povprečno gostoto izmerjenega toka skozi vrat.

Ugotovili so,da kljub večkrat preseženim priporočenih mejim vrednostim zunanjega električnega polja, gostota toka znotraj telesa delavcev ni presegla priporočenih mejnih vrednosti. Povprečna največja gostota toka je glede na delovne naloge znašala med 1,5 in 6,4 mA/m2, mejna vrednost pa znaša 10 mA/m2. Kot najbolj izpostavljena opravila so se izkazala dela na stebrih 400 KV dalnovodov in pregledovanje sekundarnih priključkov na tokovnem transformatorju z lestve, torej delovne naloge, kjer se je delavec zadrževal v neposredni bližini visokonapetnostnih vodnikov.

Referenca: LH Korpinen, JA Elovaara and HA Kuisti. Evaluation of Current Densities and Total Contact Currents in Occupational Exposure at 400 kV Substations and Power Lines. Bioelectromagnetics, in press.

9. februar 2009

Stališče Znanstvenega odbora SCENIHR o možnih vplivih elektromagnetnih sevanj (EMS) na zdravje

Pred dnevi je neodvisni Znanstveni odbor SCENIHR objavil svoje najnovejše ugotovitve o mogočnih škodljivih vplivih EMS na zdravje. Zaradi naglega razvoja novih tehnologij in novih znanstvenih raziskav je Evropska komisija 21. marca 2007 odbor pozvala, naj pregleda najnovejše raziskave ter poda svoje stališče. Odbor je preučil več kot 200 novih znanstvenih člankov, kljub temu se ugotovitve in zaključki bistveno ne razlikujejo od predhodnih.

Ob upoštevanju trenutnih spoznanj odbor meni, da je zelo majhna verjetnost, da bi visokofrekvenčna EMS brezžičnih komunikacijskih naprav povečala tveganje za nastanek raka. Vseeno so potrebne nadaljnje raziskave, ali dolgotrajna (več kot deset letna) izpostavljenost EMS mobilnih telefonov lahko poveča tveganje za nastanek raka pri posameznikih, ki redno uporabljajo mobilni telefon in pri otrocih. Zato je Evropska komisija v okviru 7. okvirnega programa del sredstev namenila prav raziskavam o povezavi med EMS mobilnih telefonov in možganskim rakom pri otrocih.
Za EMS v področju srednjih frekvenc, ki se uporabljajo na primer v detektorjih kovin ali v napravah za preprečevanje kraje v trgovinah, odbor meni, da trenutno stanje raziskav ne nudi dovolj podlage za izoblikovanje jasnega stališča. Ker se izpostavljenost prebivalstva zaradi vse večjega števila takšnih naprav veča, so na tem področju nujne nadaljnje raziskave.
Za nizke frekvence novo mnenje ne spreminja stališč, ki so bila objavljena v letu 2007. EMS nizkih frekvenc, ki jih v glavnem povzroča sistem distribucije električne energije, lahko poveča tveganje za nastanek otroške levkemije, obenem pa sta dve novi epidemiološki študiji nakazali na mogočo povezavo z Alzheimerjevo boleznijo. Zaradi pomembnosti teh stališč so tudi na tem področju nujne nadaljnje raziskave.

Pomembnost teh vprašanj, naraščajoča zaskrbljenost javnosti in manjkajoče znanstvene raziskave so spodbudili Evropsko komisijo, da bo 11. in 12. februarja organizirala delavnico o EMS in zdravju. Na delavnici bodo strokovnjaki, politiki in vsa zainteresirana javnost razpravljali o najnovejših spoznanjih s področja EMS in zdravja.

Stališče komiteja je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/04_scenihr/midday_en.htm.

5. februar 2009

Sevalne obremenitve neposredno pred antenami baznih postaj

V pravkar objavljeni raziskavi so finski znanstveniki določali sevalne obremenitve, katerim so izpostavljene osebe neposredno pred antenami bazne postaje. Preučili so sevalne obremenitve šestih tipičnih anten, ki se tudi v Sloveniji pogosto uporabljajo za bazne postaje sistema GSM in UMTS. Sevalne obremenitve so določali za primere, ko je oseba oddaljena 10, 100, 300, in 600 mm od anten.

Sevalne obremenitve so določili s pomočjo meritev električne poljske jakosti v praznem prostoru in s pomočjo meritev stopnje specifične absorpcije (SAR) v poenostavljenem fantomu v obliki kvadra s stranicami 800 mm, 500 mm in 200 mm.

Na podlagi rezultatov, ki so jih v raziskavi določili velja, da je za tipično bazno postajo z oddajno močjo 40 W na anteno vrednost SAR za poklicno izpostavljenost (mejna vrednost 10 W/kg) presežena do največ 300 mm pred anteno. Za splošno prebivalstvo, kjer so priporočene strožje mejne vrednosti (2 W/kg) pa so mejne vrednosti lahko presežene tudi več kot 600 mm od antene.

Referenca: T. Toivonen, T. Toivo, L. Puranen, and K. Jokela. Specific Absorption Rate and Electric Field Measurements in the Near Field of Six Mobile Phone Base Station Antennas. Bioelectromagnetics, 2009 (in press).

30. januar 2009

Povezava med EMS bazne postaje sistema GSM in počutjem

V nedavno objavljeni avstrijski študiji so raziskovalci odkrivali povezave med EMS bazne postaje GSM in splošnim počutjem (razpoloženje, pozornost, sproščenost). V raziskavi je sodelovalo 75 prostovoljcev, ki so bili izpostavljeni različnim scenarijem izpostavljenosti. Vsak scenarij je vseboval pet 50 minutnih izpostavljenosti. Gostota pretoka moči se je s pomočjo zaščitnih zaslonov za vsako izpostavljenost nastavila na enega od naslednjih nivojev: 5.2 mW/m2 za nizko izpostavljenost, 153.6 mW/m2 za srednjo izpostavljenost in 2126.8 mW/m2 za visoko izpostavljenost.

Raziskovalci so ugotovili, da so bili posameznimi, ki so bili izpostavljeni nizkim nivojem, bolj sproščeni kot posamezniki, izpostavljeni srednjim in višjim nivojem gostote pretoka moči. Za razpoloženje in pozornost pa niso zaznali povezave z jakostjo izpostavljenosti. Iz rezultatov raziskovalci sklepajo, da izpostavljenost EMS bazne postaje sistema GSM lahko ima vplive na človeško počutje.

Referenca: Augner C, Florian M, Pauser G, Oberfeld G, Hacker GW. GSM Base Stations: Short-Term Effects on Well-Being. Bioelectromagnetics 30:73-80, 2009.

27. januar 2009

Evropska delavnica o Stališčih zainteresiranih strani o vplivih Direktive o EMS

Evropsko delavnico organizira konzorcij FICETTI, ki ga sestavljajo Finski inštitut za varnost pri delu, EMFields Ltd iz Velike Britanije, CIOP-PIB s Poljske, Nacionalni inštitut varnosti in zdravje pri delu iz Italije, INAIL iz Italije, Univerza v Modeni in Reggio Emilia iz Italije, TRaC-KTL iz Velike Britanije, Univerza Umeå s Švedske in Inštitut za neionizirna sevanja iz Slovenije. Potekala bo 18. in 19. februarja v dvorani Orhideja Grand hotela Union v Ljubljani, Slovenija.

Cilj delavnice je predstaviti stališča vseh zainteresiran strani (delodajalci, sindikati, strokovne inštitucije, resorna ministrstva in vladni predstavniki) do potencialnih vplivov različnih scenarijev implementacije Direktive EC (2004/40/EC), katere namen je varovanje zdravja zaposlenih zaradi direktnih in indirektnih vplivov elektromagnetnega sevanja.

Več informacij je na voljo v zloženki, na delavnico pa se je mogoče prijaviti na domači strani Inštituta za neionizirna sevanja. Direktiva je na voljo na domači strani Uradnega lista EU.

21. januar 2009

Analiza izpostavljenosti učencev in učiteljev nizkofrekvenčnim magnetnim poljem

Nedavno so bili objavljeni rezultati raziskave, ki so jo tajski znanstveniki izvedli med 14 učenci in 35 učitelji na 11 osnovnih šolah na severu Tajske. V raziskavi so s pomočjo osebnega dozimetra za merjenje nizkofrekvenčnega magnetnega polja posneli trajne meritve osebne izpostavljenosti sodelujočih. Meritve so potekale med poukom, približno 8 ur dnevno. Dve od sodelujočih šol sta se nahajali v neposredni bližini visokonapetostnega daljnovoda (161 kV), ostale pa so bile izbrane tako, da so se nahajale najmanj 100 m od vseh visokonapetostnih vodov. Analiza izmerjenih rezultatov je pokazala, da so povprečne vrednosti gostote magnetnega pretoka v šolah v neposredni bližini daljnovoda približno 0,38 mikroT, kar je znatno več od poprečnih vrednosti v ostalih šolah: 0,14 mirkoT.

Na podlagi izmerjenih rezultatov so določili procent meritev, ki je presegal vrednost 0,3 – 0,4 mikroT. Takšna vrednost magnetnega polja je bila izbrana zaradi že skoraj 10 let starih rezultatov epidemioloških raziskav o povečanem tveganju za razvoj otroške levkemije pri otrocih, ki so več let živeli v območju z gostoto magnetnega pretoka enako ali večjo prej opisanim vrednostim. Kljub temu, da tudi v šolah v bližini daljnovodov povprečne vrednosti gostote magnetnega pretoka niso zelo velike, je zanimivo, da je v šolah v bližini daljnovodov kar 40 % meritev višjih od 0,3 – 0,4 mikroT, medtem ko je med ostalimi šolami takšnih meritev le 10 %.

Referenca: Lin IF, Li CY, Wang JD. Analysis of Individual- and School-Level Clustering of Power Frequency Magnetic Fields. Bioelectromagnetics 29:564-570, 2008.

13. januar 2009

Strokovni članek o obremenjenosti okolja z EMS

V slovenski strokovni reviji je pred nedavnim izšel članek sodelavcev Foruma EMS z naslovom Posnetek obremenjenosti naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnimi sevanji v Sloveniji. V članku so predstavljeni rezultati meritev EMS v okviru merilne kampanje v letu 2005 in 2006 ter rezultati krajevno razpršenih meritev v okviru posnetka ozadja v letu 2006, ki ga je izvajal Inštutut za neionizirna sevanja po naročilu Ministrstva za okolje in prostor.

Najpomembnejše ugotovitve meritev so, da:

Rezultati meritev v okviru merilne kampanje so dostopni na domači strani Foruma EMS, rezultati meritev v okviru posnetka ozadja pa na domači strani Atlasa okolja.

Referenca: Valič B, Trček T, Gajšek P. Posnetek obremenjenosti naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnimi sevanji v Sloveniji. Elektrotehniški vestnik: 75(4): 211-216, 2008.

6. januar 2009

Uporaba mobilnih in brezžičnih telefonov ter samozaznavanje vplivov na zdravje med mladimi

V epidemiološki študiji, ki so jo izvedli švedski raziskovalci, so preučevali navade uporabe različnih brezžičnih komunikacijskih naprav ter povezavo med uporabo mobilnih in brezvrvičnih telefonov pri mladostnikih ter samozaznavanjem vplivov na zdravje.
V študijo je bilo vključenih 1269 mladih med 15 in 19 letom starosti. Podatke o uporabi brezžičnih komunikacijskih naprav (mobilni telefoni, brezvrvični telefoni. WLAN) ter ostale podatke o življenjskih navadah (starost, spol, finančno stanje, spanje, fizična aktivnost …) so raziskovalci pridobili s pomočjo vprašalnikov. Za samozaznavanje vplivov uporabe mobilnih in brezvrvičnih telefonov so sodelujoči ocenili vplive na spanje, utrujenost, stres, glavobole, težave s koncentracijo ter tesnobo.
Glede na uporabo mobilnih in brezžičnih telefonov so mladostnike razdelili v različne skupine. Če so uporabljali mobilni telefon manj kot dve minuti na dan in brezvrvični telefon manj kot pet minut na dan, so bili razvrščeni v neizpostavljeno skupino, sicer pa v izpostavljeno skupino.

Raziskovalci so ugotovili, da uporaba brezžičnih komunikacijskih naprav s starostjo narašča in praktično vsi mladostniki uporabljajo mobilne in brezvrvične telefone. Dekleta uporabljajo mobilne in brezvrvične telefone znatno več kot podobno stari fantje. Glede na samozaznavanje vplivov na zdravje so raziskovalci prišli do zaključka, da so nekateri simptomi najbrž povezani z uporabo mobilnih telefonov. Povezava se je nakazala za astmatične simptome, težave s koncentracijo ter glavobole. Obenem pa raziskovalci opozarjajo, da je potrebno biti pozoren pri interpretaciji zaključkov, saj je bila raziskava naravnana predvsem raziskovalno, zato so ugotovitve lahko tudi netočne in zavajajoče.

Referenca: Soderqvist F, Carlberg M, Hardell L. Use of wireless telephones and self-reported health symptoms: a population-based study among Swedish adolescents aged 15-19 years. Environ Health 2008; 7 (1): 18