ARHIV 2012
18. september 2012
SZO pričela celovito ocenjevanje tveganja za mobilne tehnologije
Svetovna zdravstvena organizacija je pričela s postopkom celovitega ocenjevanja tveganj povezanih z mobilnimi
komunikacijskimi tehnologijami in pričakovati je, da se bo postopek končal do konca leta 2014. Potem, ko je Mednarodna
agencija za raziskave raka (IARC) junija lani visokofrekvenčna EMS razvrstila v skupino 2B kot mogoče kancerogena, je naslednji korak celovito
ocenjevanje tveganja za vsa tveganja, bolezni in škodljivosti, ne le rak.
Svetovna zdravstvena organizacija je tako pred dnevi objavila, da je začela pripravljati monografijo Okoljska zdravstvena merila (Environmental Health
Criteria - EHC) za visokofrekvenčna EMS, ki jih povzročajo mobilne telekomunikacijske tehnologije. Voditeljica področja sevanj pri Svetovni zdravstveni
organizaciji, Dr Emilie van Deventer, je proces priprave nove monografije in predvideno časovnico predstavila na srečanju
ICNIRP (Mednarodne agencije za varstvo pred neionizirnimi sevanji), ki je v maju potekala v Edinburgh. Predstavitev Dr. van Deventer je dostopna na
spletu. Priprava monografije poteka po njenih besedah v več korakih. Najprej Svetovna
zdravstvena organizacija pripravi prvi osnutek, ki ga posreduje več kot 400 strokovnjakom po svetu v pregled. Na podlagi prejetih pripomb se pripravi
drugi osnutek, o katerem nato na sestanku, predvidenem za obdobje med septembrom in novembrom 2013, razpravlja delovna skupina. Zaradi obsežnosti znanstvenega
dela ter končne priprave besedila pa monografije ni pričakovati pred koncem 2014.
Okoljska zdravstvena merila podajajo kritično oceno tveganja vplivov kemičnih,
fizikalnih in bioloških agensov na človekovo zdravje in okolje. V letu 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila okoljska zdravstvena merila za nizkofrekvenčna električna in magnetna polja, ki so posledica
predvsem daljnovodov. Bistven zaključek ocenjevanja tveganja je bil, da študije, objavljene po predhodni oceni tveganja iz leta 2001 ne podajajo dodatnih spoznanj
ali dokazov, da bi obstoječo klasifikacijo nizkofrekvenčnih magnetnih polj kot mogoče kancerogene, spremenili. Glede na omejene dokaze o povezavi med izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim magnetnim poljem in otroško levkemijo, je smiselno izvajanje načela previdnosti za zmanjševanje izpostavljenosti, a ob ničnih oziroma minimalnih
stroških in brez zmanjšanja zdravstvenih, socialnih in ekonomskih pridobitev elektrike. Med priporočenimi preventivnimi ukrepi monografija predlaga uvedbo preprostih
in poceni ukrepov v načrtovanju, izdelavi in izvedbi novih objektov in opreme, za obstoječe vire predlaga upoštevanje varnosti, zanesljivosti in ekonomskih učinkov
pri preučevanju možnosti zmanjševanja sevanja ter boljše načrtovanje in umeščanje objektov in naprav, ki so vir sevanja ob sočasnem upoštevanju vseh zainteresiranih
strank v postopku pri umeščanju virov v prostor.
30. januar 2012
Konferenca Znanstvenega odbora o novih in novo odkritih zdravstvenih tveganjih (SCENIHR)?
Znanstveni odbor o novih in novo odkritih zdravstvenih tveganjih (The Scientific Committee on Emerging and Newly Identified Health Risks)
SCENIHR je organiziral mednarodno znanstveno konferenco na temo EMS in zdravja. Konferenca, na njej je sodelovalo 300 delegatov iz 34 držav, je potekala v 5 sekcijah.
V 1. sekciji so se razpravljavci soočili s splošnimi temami, povezanimi z zdravstvenimi tveganji zaradi EMS, predvsem osnovami interakcij med
človekom in EMS, kakšne so mejne vrednosti in kakšna so tveganja, povezana z izpostavljenostjo EMS.ž
Tema 2. sekcije je bila negotovost raziskav o zdravstvenih tveganjih zaradi EMS. Pomembno je, da se upoštevajo vsi viri negotovosti v vseh
fazah raziskav, ki lahko vplivajo na končni rezultat, pri čemer je pomembno oceniti tudi, kakšni so vplivi teh negotovosti na rezultat. Še posebej
je analiza negotovosti pomembna v epidemioloških študijah, kjer je pomembno pravilno načrtovanje in izvajanje študij z namenom zmanjšanja negotovosti
in zagotavljanja nepristranskosti.
Pregled trenutnega stanja stroke in skupnega konsenza znanosti je bil osrednja tema 3. sekcije. Na podlagi analize znanstvenih raziskav v zadnjem
obdobju so bili pregledani znani biološki učinki nizko in visokofrekvenčnih EMS na človeka. Laboratorijske študije kažejo, da na celičnem nivoju
ne obstaja povezava med prejeto dozo nizkofrekvenčnih EMS in biološkimi vplivi. Za izpostavljenosti, višje od 0,1 mT, je nekaj dokazov o
genotoksičnosti, povečanemu tveganju za nastanek tumorjev in vplivih na celično ravnovesje, za izpostavljenosti višje od 1 mT pa tudi za vplive
na vedenjske vzorce. Številne epidemiološke študije so si enotne glede povečanega tveganja za otroško levkemijo v povezavi z nizkofrekvenčnimi EMS,
nekaj dokazov pa je tudi o povezavi nizkofrekvenčnih EMS in nekaterimi neurodegenerativnimi boleznimi (npr. Alzheimerjeva bolezen), ni pa dokazov o
povezavi z levkemijo pri odraslih ali možganskih tumorjih. Že dolgo je znano, da visokofrekvenčna sevanja, ki presegajo mejne vrednosti, povzročajo
termične učinke, a za nižje vrednosti še vedno ni verodostojnih dokazov o vplivh na tveganje za nastanek raka, krvno možgansko pregrado, slušni
sistem ali izražanje proteinov. Za kratkotrajne izpostavljenosti visokofrekvenčnim EMS povečanega tveganja za nastanek možganskih tumorjev ni
zaznati, medtem ko obstaja določena negotovost glede tveganj zaradi dolgotrajnih izpostavljenosti.
V 4. sekciji je razprava potekala predvsem o še ne raziskanih področjih in področjih, kjer znanost o mogočih zdravstvenih tveganjih ni enotna.
Glavna takšna področja so genotoksičnost, celična apoptoza, izražanje genov in proteinov, kombinirana izpostavljenost EMS in drugim dejavnikom,
nastajanjem prostih radikalov in degenerativnim procesom. Vzrokov za neskladnost rezultatov je več, med njimi so pomembni tako veliko število
spremenljivk, s katerim se srečujemo pri raziskavah v bioloških sistemih, slabo načrtovanih raziskavah in manjkajočim ponovitvam raziskav, ki bi
že ugotovljene pojave nedvoumno potrdile. Pomembno je sledenje novim tehnologijam, ki uporabljajo frekvence in modulacije, katerih biološki učinki
še niso bili popolnoma raziskani (LTE, WiFi, visokofrekvenčna RFID, pametna omrežja, električni avtomobili, brezžični sistemi v pametnih hišah,
naprave, ki se nosijo na telesu...).
Zadnja, 5. sekcija, je bila usmerjena v prihodnost. Razprava se je dotaknila tako področij bodočih raziskav, vključevanja znanstvenih spoznanj
v proces nadzorovanja tveganj, kot tudi potrebnih korakov, da bo lahko razvoj znanja in raziskav na tem področju napredoval.
Več o konferenci si lahko preberete na strani Evropske komisije.