Raziskave v okviru projetka Forum EMS

Rezultati javnomnenjske raziskave o elektromagentnih sevanjih

Pričetek poletja je čas, ko prijetno sonce na ulice privabi največ ljudi. Sodelavki Foruma EMS sta to priložnost izkoristili ter naključne mimoidoče na koprskih, ljubljanskih in mariborskih ulicah povprašali o njihovem odnosu do elektromagnetnih sevanj. Z odgovori jima je postreglo 450 oseb, v vsakem mestu 150. Pogovore z ljudmi bomo nadaljevali še konec poletja v Novem Mestu, Kranju in Murski Soboti, skupne rezultate raziskave pa bomo predstavili v naslednji številki naših novic.
Prvi pregled delnih rezultatov nam je zraven želenih statističnih podatkov, podrobno vam jih bomo predstavili, ko bo raziskava v celoti končana, odprl kar nekaj zanimivih vprašanj in razmišljanj. Zanimivo je dejstvo, da danes na cesti že težko srečamo človeka, ki ne uporablja mobilnega telefona. Od vseh, s katerimi smo se pogovarjali, je bilo takšnih le slabih pet odstotkov, kar nas po pogostosti uporabe tega komunikacijskega pripomočka postavlja med vodilne države v Evropi, celo v svetu. To potrjujejo tudi podatki o številu uporabnikov vseh treh slovenskih mobilnih omrežij. V bistvu zelo zanimiv podatek, če ga pogledamo še z drugega zornega kota. Z malce posploševanja lahko mirne duše trdimo, da smo Slovenci nad svojimi mobilniki očitno navdušeni. Le kako ne bi bili, če pa so napravice koristne… Očitno je korist, ki jo mobilne komunikacije nudijo, prevladala nad strahom pred neznanimi tveganji elektromagnetnih sevanj.

Obdelava odgovorov na vprašalnike nam je namreč pokazala, da le slaba tretjina vprašanih (33%) meni, da so mobilni telefoni zdravju neškodljivi. Še bolj zanimivo je to, da je kar 12 odstotkov vseh vprašanih mnenja, da so mobilni telefoni za zdravje zelo škodljivi, čeprav jih velika večina mobilni telefon kljub temu uporablja. Morda temu botruje dejstvo, da ljudje o delovanju mobilnih komunikacij in o tveganjih, povezanih z elektromagnetnimi sevanji, ne vedo veliko. Skoraj tri četrtine (73%) vseh vprašanih je namreč mnenja, da so o elektromagnetnih sevanjih premalo informirani. Zanimivo je tudi to, da se kljub visokemu deležu (67%) tistih, ki menijo, da je mobilnik škodljiv za zdravje oz. še večjemu deležu tistih, ki menijo, da so elektromagnetna sevanja škodljiva za zdravje (74%), ogrožene ali delno ogrožene zaradi elektromagnetnega sevanja počuti le slaba tretjina vprašanih (33%). Kako pa ljudje ocenjujejo nivo vpliva različnih virov elektromagnetnih sevanj na zdravje? 69 odstotkov vprašanih je mnenja, da so bazne postaje mobilne telefonije škodljive (39%) oz. zelo škodljive za zdravje (30%). Zelo podobna so tudi mnenja glede škodljivosti sevanja daljnovodov, saj jih je kot škodljive ali zelo škodljive navedlo kar 68 odstotkov anketirancev. Po škodljivih vplivih, s 57 odstotki, le malo zaostaja elektromagnetno sevanje RTV oddajnikov, nezanemarljivo pa ni mnenje slabe četrtine vprašanih (24%), da je škodljivo oz. zelo škodljivo tudi sevanje gospodinjskih aparatov.


Očitno smo Slovenci tveganja (zdravstvena in tudi vsa ostala) sprejeli kot del našega vsakdana. Le redki so tisti, ki so za zmanjšanje le-teh pripravljeni tudi kaj narediti, razen ko je govora o nekonstruktivnih protestih in pametovanju. Že pogled čez meje naše male države bi nam namreč pokazal, da se z nekaj dobre volje in pripravljenosti na kompromise da obvladovati tudi tveganja. V Forumu EMS bomo nadaljevali z informiranjem o elektromagnetnih sevanjih, raziskavah vplivov le-teh na zdravje…
Zanesljivo bomo enako anketo ponovili tudi prihodnje poletje in pogledali, ali so se vaša mnenja in stališča kaj spremenila.




Podatki o vzorcu

Naključno izbrani mimoidoči (150) na različnih lokacijah v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vprašalnik s 10 vprašanji je odgovorilo 252 žensk (56%) in 198 moških (44%). Najbolj zastopana starostna skupina anketirancev je bila od 18 do 29 let (46%), nato od 30 do 54 let (36%), desetina anketiranih je bila v starosti od 14 do 17 let (10%), najmanj zastopani pa so bili ljudje od 55 let in več (8%). Skorajda polovica anketiranih (49%) ima srednješolsko izobrazbo, dobra četrtina (29%) višjo, visoko izobrazbo ali več, sledijo jim vprašani z dokončano osnovnošolsko izobrazbo ali manj (13%) ter tisti s poklicno šolo (9%).