Slovarček osnovnih izrazov in veličin
Elektromagnetno sevanje (EMS)
Elektromagnetno sevanje je posledica električno nabitih delcev. Ti delci
so osnovni gradniki snovi. Elektroni imajo negativni električni naboj,
protoni imajo pozitivnega.
Izmenični tok, ki teče v eno in v drugo smer, proizvaja časovno
spreminjajoče se magnetno polje. Časovno spreminjajoče se magnetno polje s
procesom, imenovanem indukcija, proizvaja časovno spreminjajoče se električno
polje. Spreminjajoče se električno polje proizvaja spreminjajoče se magnetno
polje in tako naprej.
Ta proces ustvari elektromagnetno sevanje, ki je sestavljeno iz spreminjajočega
se električnega in magnetnega polja. EMS potuje skozi prostor, zrak ali
brezzračje s svetlobno hitrostjo (300.000 km/s) in lahko nosi informacijo.
Določimo ga s frekvenco ali energijo. Čim višja je frekvenca sevanja (manjša
valovna dolžina), tem višja je njegova energija, in obratno. Elektromagnetna
sevanja delimo glede na njihov učinek na ionizirna in neionizirna.
Električno polje (E)
Vsak električni naboj je vir električnega polja, s katerim vpliva na druge naboje. Če sta naboja nasprotnih predznakov, se bosta privlačila, če pa imata enaka predznaka, se bosta odbijala. Jakost sile je odvisna od velikosti posameznega naboja in razdalje med njima. Enota za jakost električnega polja je volt na meter (V/m).
Magnetno polje (H)
Električne naboje, ki tečejo po žici ali drugem prevodniku, imenujemo električni tok. Električni tok pa je vir magnetnega polja. Enota za jakost magnetnega polja je amper na meter (A/m).
Frekvenca (f)
Število valov v sekundi je frekvenca. Izražena je v hercih (Hz). Navadno uporabljamo večje enote: kiloherc (kHz) = 1.000 Hz , megaherc (MHz)=1.000.000 Hz, gigaherc (GHz) = 1.000.000.000 Hz.
Valovna dolžina
Razdalja med dvema sosednjima vrhovoma valovanja je valovna dolžina. Izražena je v metrih (m). Navadno uporabljamo manjše enote: milimeter (mm) = tisočinka metra, mikrometer = milijoninka metra, nanometer (nm) = milijardinka metra.
Valovanje
Širjenje motnje po snovi ali prostoru
Energija sevanja
Elektromagnetno sevanje nosi energijo, ki je izražena v elektronvoltih (eV). Čim višja je frekvenca, tem višja je energija sevanja.
Indukcija
Pojav, pri katerem nastane električna napetost na vodniku, ki se giblje v magnetnem polju.
Gostota pretoka moči (S)
Količina, ki jo uporabljamo za opisovanje visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (mikrovalov), izražena v vatih na kvadratni meter (W/m2).
Sevanje
Oddajanje valov ali delcev, ki se širijo v prostor (sevanje radijske antene, sevanje radioaktivnega vira, sevanje svetlobe).
Stopnja specifične absorpcije (SAR)
V frekvenčnem območju 400 MHz - 2 GHz, v katerem obratuje večina mobilnih telekomunikacijskih sistemov, je merilo za oceno bioloških učinkov prav absorpcija visokofrekvenčnih EMS v telesu, ki je določena s stopnjo specifične absorpcije (SAR). SAR je določena s količino moči, absorbirane v biološki snovi. Enota je W/kg. Navadno se uporablja povprečna SAR prek 6-minutnega intervala.
Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP)
Je neodvisna znanstvena komisija, ki je v povezavi s Svetovno zdravstveno organizacijo zadolžena za spremljanje znanstvenih raziskav in literature ter njihovo vrednotenje v smislu ugotavljanja kakršnekoli nevarnosti, ki bi grozila ljudem zaradi izpostavljanja EMS. ICNIRP pripravlja mednarodna priporočila glede omejitev izpostavljanja EMS tako za ljudi v bivalnem okolju kot na delovnem mestu.
Mikrovalovi
Glede na valovno dolžino so mikrovalovi razvrščeni med radijskimi valovi in infrardečo svetlobo (toplotna sevanja). Uporabljajo se v radijski navigaciji (radarji), gospodinjstvu za segrevanje hrane (mikrovalovna pečica), telekomunikacijah (za prenos informacij), zdravstvu (kirurgija, fizioterapija), industriji (obdelovanje plastike, lesa, gume)...
Ionizirna sevanja
So elektromagnetna sevanja, ki imajo zelo visoke frekvence in tako dovolj energije za ionizacijo snovi - izbijejo elektrone iz atomov. Od tod tudi ime, saj procesu izbijanja elektronov iz atomov pravimo ionizacija. Ker ionizirna sevanja izbijajo elektrone tudi iz atomov v človekovem telesu, lahko ogrozijo zdravje. Med ionizirna sodijo rentgenska sevanja, radioaktivna sevanja v zemeljski skorji in zunaj nje.
Neionizirna sevanja
So elektromagnetna sevanja, ki imajo nižje frekvence od ionizirnih ter tako premajhno energijo za ionizacijo snovi. Med neionizirna sevanja sodijo statična električna in magnetna polja, izmenična elektomagnetna sevanja do 300 GHz, infrerdeča svetloba, vidna svetloba in ultravijolična svetloba. Kljub temu, da ultrazvok in infrazvok nista elektromagnetni valovanji, ju tudi prištevamo med neionizirna sevanja.
Mejna vrednost
Izraz mejna vrednost ima lahko dva pomena. Glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem
in življenjskem okolju
(UL RS 70/96) izraz mejna vrednost pomeni največjo dovoljeno vrednost električne poljske jakosti,
gostote magnetnega pretoka, magnetne poljske jakosti ali gostote pretoka moči v praznem prostoru.
Glede na smernice Mednarodne komisije za varstvo
pred sevanji (ICNIRP) in
priporočil
Sveta Evrope izraz mejna vrednost (angleško basic restrictions) pomeni največjo dovoljeno vrednost gostote
toka in stopnje sprecifične absorpcije (SAR) znotraj človeškega telesa.
Izvedena mejna vrednost
Glede na smernice Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (ICNIRP) in priporočil Sveta Evrope izraz izvedena mejna vrednost (angleško reference levels) pomeni največjo dovoljeno vrednost električne poljske jakosti, gostote magnetnega pretoka, magnetne poljske jakosti ali gostote pretoka moči v praznem prostoru. Torej izraz izvedena mejna vrednost glede na smernice ICNIRP omejuje iste elektromagnetne veličine kot izraz mejne vredosti glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96).