Dr. Phil Chadwick, predsednik evropskega tehničnega odbora CENELEC - TC 106 X

SPREJEMANJE EVROPSKIH STANDARDOV

V okviru CENELEC (Evropskega odbora za elektrotehniško standardizacijo) deluje tudi skupina za elektromagnetna sevanja z nazivom TC 106x. Ukvarja se predvsem z ljudmi oziroma s standardi, ki so tesno povezani z vsakodnevnimi opravki človeka. Tako posega tudi na področje elektromagnetnih sevanj (EMS). Vodja omenjenega evropskega odbora je dr. Phil Chadwick, strokovnjak, ki pa s kančkom angleškega humorja pripoveduje o aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo v stroki. TC 106x namreč posega tako na področje srčnih spodbujevalnikov kot televizijskih stolpov, vse z namenom zagotavljanja ustreznih standardov, ki odpravljajo morebitne slabe vplive na zdravje človeka.


- V vaši instituciji sodelujejo številne vzhodnoevropske države, kot je Ukrajina, in ne samo članice Evropske unije. Zakaj ste svojo »mrežo« tako zelo razširili?
»Naj najprej povem, da Cenelec, ki je naša krovna organizacija, pripravlja tehnološke standarde meritev. Tako se večkrat ukvarja s precej dolgočasnimi zadevami, kot so žice, električne vtičnice in s podobnim zadevami. Naš odbor je manjši in se ukvarja predvsem z ljudmi. V tej organizaciji pa sodelujejo številne države, in sicer zato, ker so standardi pomembni za vsako od njih. Pri tako pomembnih vprašnjih je ključno, da izmenjamo izkušnje in poskušamo najti soglasje, saj morajo biti standardi sprejemljivi za vse.«


- S čim se trenutno ukvarjate v vašem odboru TC106x?
»Naša naloga je sprejemati standarde za naprave, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, hkrati pa moramo tudi zagotoviti, da vse naprave ustrezajo sprejetim smernicam. Vsak mobilni telefon, denimo, mora ustrezati vrednostim, ki smo jih mi določili. Drugo področje, s katerim se zdaj veliko ukvarjamo, je varovanje delavcev. Na delovnem mestu so lahko vrednosti elektromagnetnega polja precej visoke. Na večini delovnih mest mejne vrednosti sicer niso presežene, toda so poklici, kjer se srečujemo s takimi težavami. Vzemimo primer zaposlenih v železarski industriji, kjer so lahko vrednosti res visoke. Naši zaključki bodo vključeni v naslednjo direktivo Evropske unije, ta pa bo še dodatno urejala področje varovanja zdravja na delovnem mestu. Med najbolj vročimi razpravami so vprašanja povezana z železnico, daljnovodi in podobnim.«


- Toda mislili bi, da so standardi že sprejeti in da so dokaj trdni. Ko je enkrat sprejeto soglasje, zakaj potem standarde spreminjati?
»Res je, da so standardi dokaj nespremenljivi, toda postopek sprejemanja je izredno dolg. Poglejmo si primer mobilnega telefona. Pri teh napravah se lahko srečamo s težavo merjenja vrednosti in se moramo tako najprej dogovoriti, kakšna naj bo, na primer, tekočina, ki je 'nadomestilo' za možgane in v kateri strokovnjaki lahko merijo učinek mobilnega telefona. Sledi lahko vprašanje, kakšne oblike naj bo model glave. Takih podrobnosti je lahko veliko in to so za znanstvenike izredno pomembna vprašanja. Na koncu mora biti zaključek sprejemljiv za vse. Pri najbolj spornih vprašanjih lahko dogovarjanje traja tudi več let.«


- TC106x se med drugim ukvarja z elektromagnetnimi sevanji v človeškem okolju in je odgovoren za sprejemanje evropskih standardov naprav, ki oddajajo sevanje in bi lahko škodovale zdravju. Kateri standardi so bili doslej že sprejeti na ravni Evropske unije?
»Teh standardov je kar nekaj. Zagotovo bi tukaj spet omenil mobilni telefon, ker smo bili mi prvi, ki smo sprejeli standard na tem področju. Drugi standardi se dotikajo varnostnega sistema v trgovinah, baznih postaj, televizijskih oddajnikov in podobnega.«


- Omenili ste telekomunikacije, ki so večkrat predmet vroče razprave. Na kakšen način sprejemate te standarde in kaj lahko ljudje od njih pričakujejo?
»Naj bom pri odgovoru konkreten in pri njem bom ostal na področju mobilne telefonije. Zanimiv je postopek pri sprejemanju vrednost SAR. Mobilne telefone pri testiranju nastavimo tako, da oddajajo kar največjo moč, čeprav se to pri vsakdanji uporabi skorajda nikoli ne dogodi. Telefon namreč ponavadi deluje samo na desetini te moči, ki jo je sicer sposoben ustvariti. Ko napravo strokovnjak nastavi na najvišjo nastavitev, jo pristavi ob plastično glavo, v njej pa je tekočina, ki je 'enakovredna' človeškim možganom. To glavo nato merimo in izračunamo SAR. Rezultat ne sme biti škodljiv, meje pa smo določili znanstveno. Pri vsakem od omenjenih postopkov igrajo standardi pomembno vlogo. Rezultati so tako zanesljivi in med seboj primerljivi, ne glede na to, v katerem laboratoriju so izvedli teste. Ljudje lahko torej pričakujejo, da se bodo proizvajalci držali vrednosti, ki jih mi sprejmemo. Vsak proizvajalec mora telefon preizkusiti v ustreznem neodvisnem laboratoriju. Šele nato ga lahko prodajajo na tržišču.«


- Nov standarda za bazne postaje sta prav zdaj v postopku izglasovanja. Kakšni bodo po vašem mnenju njuni učinki?
»Tokrat bomo pri sprejemanju standarda prvič upoštevali okolje, v katerem je bazna postaja postavljena. Tako bo potrebno vselej upoštevati dejavnike, ki so že v okolju, torej še preden je bila postaja zares postavljena in delujejo na okolje tudi po tem. To bo podjetjem omogočilo, da bolj natančno določijo, kje je tista meja, ki je še dovoljena. Drugi standard bo namenjen institucijam, ki bodo nadzorovale jakost sevanja. To bo standardizirani postopek, kako naj merimo, kar bo omogočilo, da bodo meritve bolj zanesljive. Danes gre lahko vsakdo v trgovino in tam kupi majhen merilec, ki lahko pokaže precej povišano vrednost sevanja ali pa nenavadno nizko. To pa lahko tudi zato, ker bodisi merilec ni ustrezen bodisi ga ne uporabljamo pravilno. Z novimi standardi se bomo temu izognili.«


- Leta 2004 je že bila sprejeta direktiva o varnosti pri delu. Katere aktivnosti vašega odbora se bodo v bodoče osredotočale predvsem na vprašanje varnosti?
»Doslej veljavna direktiva ureja predvsem področje naprav, zdaj pa smo se osredotočili predvsem na ljudi, torej na področje varnosti in zdravja na delovnem mestu. Aktivnosti torej potekajo predvsem z vidika človeka in ne naprav, tako kot je bilo to doslej. Pri sprejemanju bomo zelo pozorni na to, da ne bi sprejeli preveč standardov in tako obremenili delodajalce. Veliko je malih in srednjih podjetij, ki bi jih utegnili s sprejetjem prevelikega števila standardov zelo obremeniti in bi tako zaradi stroškov propadla.«


- Skoraj vse naprave, ki jih danes kupimo, že imajo oznako CE. So to oznake, ki nam kaj povedo tudi o standardih glede elektromagnetnega sevanja oziroma glede varnosti in zdravja?
»Za nekatere naprave bi to veljalo, vendar ne za vse. Oznaka CE je namreč stara že nekaj let in za njeno pridobitev v začetku ni bilo potrebno meriti elektromagnetnega sevanja. Odgovor na vaše vprašanje bi torej bil, da za naprave, kot so novejši mobilni telefoni, to velja, za starejše naprave pa ne. Seveda je težava v tem, da na nalepki ne piše, katerega leta je naprava dobila oznako, tako da ne moremo biti povsem prepričani, ali je skladna tudi z novejšimi standardi.«


- Kakšno vlogo lahko v vaši organizaciji igra tako majhna država, kot je Slovenija, kjer je najbrž tudi krog znanstvenikov razmeroma majhen?
»Slovenija je pomemben del, tako kot so vse druge države članice. Nenazadnje bodo vsi standardi, ki jih bomo sprejeli, vplivali tudi na vašo državo. Imate pa nekaj dobrih znanstvenikov, kot je dr. Peter Gajšek, in njihovo mnenje je dobrodošlo.«


- Katera so aktualna vprašanja, s katerimi se boste soočili v bodoče?
»To bodo med drugim električni avtomobili in še več brezžičnih naprav, ki jih bomo imeli v bivalnem okolju. Toda predvidevam, da bodo elektromagnetna polja takrat manj močna, zato pa bo okoli nas toliko več naprav, ki bodo oddajala EMS. To bo za nas izziv, saj bodo morale biti naprave med seboj usklajene. Digitalna televizija, ki prihaja, je tudi v tem pogledu 'manj močna' kot zdajšnja analogna televizija, toda določene elemente bomo morali še vedno standardizirati. Skratka, dela nam ne bo zmanjkalo.«