Dr. Emilie van Deventer o stališču SZO o vplivu mobilnih telefonov in postavljanju baznih postaj

NA PRVEM MESTU JE PREVIDNOST

Zapoznele nevarnosti in posledice, kamor sodi tudi rak, znanstveniki še raziskujejo

Na mednarodni konferenci v organizaciji projekta Forum EMS v Ljubljani, na kateri so strokovnjaki razpravljali o elektromagnetnem sevanju, so govorili tudi o morebitnih škodljivih posledicah uporabe mobilnih telefonov in baznih postaj, ki jih je tudi v Sloveniji vse več. Ena od govorcev na konferenci je bila dr. Emilie van Deventer, koordinatorka globalnega projekta o elektromagnetnih sevanjih pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki to področje spremlja že dlje časa.


- Kakšno je vaše mnenje o strahu pred elektromagnetnimi sevanji? Se vam zdi upravičen?
»Če gledamo s stališča znanosti, moram reči, da področje elektromagnetnih sevanj obsega zelo širok spekter frekvenc. Moramo torej vedeti, o čem govorimo. Precej ljudi meša različne frekvenčne pasove, ki pa se med seboj razlikujejo. Pri nizkih frekvencah, kot so denimo pri elektriki, so stvari drugačne kot pri visokih frekvencah, ki jih imajo mobilni telefoni. Pri visokih frekvencah učinki ostanejo blizu površja in so toplotne narave. Vendar je pri telefonu ali pri bazni postaji ta vrednost tako nizka, da tudi toplotnih učinkov ni.«


- Čemu se znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, zadnje čase najbolj posvečajo?
»Na področju visokih frekvenc je bilo opravljenih nekaj raziskav, ki pa so se ukvarjale predvsem s kratkoročnimi učinki, ko, na primer, telefonski aparat držimo blizu glave. Do zdaj kakšnih škodljivih učinkov nismo zaznali. Dolgoročne posledice, kamor sodi tudi rak, pa še raziskujemo, saj je zgodovina teh aparatov tako kratka, da o tem ne moremo govoriti z znanstveno gotovostjo. Tudi telefoni so se v zadnjih letih spremenili, tako da je težko poznati vse spremenljivke, ki so pomembne za trdne sklepe. Prav zdaj poteka raziskava z naslovom INTERPHONE, ki jo koordinira naša organizacija in poteka v trinajstih državah sveta. Ko bo končana, bomo imeli več podatkov in takrat bomo lažje govorili o povezavi med uporabo mobilnih telefonov in rakom v glavi ali na vratu.«


- V vaših odgovorih je čutiti nekakšen dvom, morda negotovost, ko govorite o znanstvenih podatkih in morebitnih posledicah uporabe tehnologije.
»O zapozneli učinkih preprosto nimamo podatkov, tako da vam ne morem z vso gotovostjo zatrditi, da je vse povsem varno. Trenutnih posledic nismo zaznali in v tem pogledu je tehnologija videti varna. Zdi se mi, da so ljudje v zadnjem času bolj zaskrbljeni zaradi postavljanja baznih postaj, čeprav bi moralo biti ravno obratno. Čeprav ima bazna postaja večjo moč, je bolj oddaljena od ljudi in je tako njen vpliv pravzaprav precej manjši. Pri mobilnih telefonih pa je vpliv bolj skoncentriran.«


- Dobro poznate področje aplikacije znanstvenih podatkov v zakonodaji. Znanost še ni dala vseh odgovorov, kako lahko potemtakem politika oblikuje predpise za okolje in ljudi?
»Na podlagi podatkov, ki jih imamo, lahko določimo nekatere meje, denimo stopnje sevanja, ki mu je človeško telo še lahko izpostavljeno. To so vodila, ki so v pomoč državam, potem pa se vsaka posebej odloči, kakšno zakonodajo bo sprejela. Včasih sprejmejo bolj stroge predpise, vendar to ne temelji na znanosti. Takoj ko dobimo nove znanstvene podatke in se izkaže, da moramo vodila temu prilagoditi, to tudi storimo. Če se oblast odloči, da bo sprejela določene ukrepe samo zato, da bi pomirila ljudi, potem je lahko učinek ravno nasproten. V Franciji so bazne postaje umaknili od šol in vrtcev, vendar so opazili, da ljudi zdaj še bolj skrbi, češ da je zagotovo nekaj slabega v bazni postaji, če so se odločili za tak ukrep. V resnici pa ni znanstvenih podatkov, ki bi upravičili tak ukrep ali govorili o morebitni škodljivosti.«


- Kaj SZO priporoča državam, ki so že sprejele oziroma se šele pripravljajo na sprejem zakonodaje s področja EMS?
»Naša organizacija priporoča upoštevanje navodil Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki zmanjšujejo tveganje pri izpostavljenosti frekvencam od 0 do 300 GHz. Več kot 35 držav jih je že vključilo v svoje predpise, prav tako jih upošteva Evropska unija.«


- Zakonodajalci so večkrat v zadregi, ko morajo sprejemati konkretne ukrepe na področjih, na katerih znanost še ni našla vseh odgovorov. Kaj svetujete v takih primerih?
»V primerih, ko še nimamo trdnih znanstvenih dokazov, se v različnih državah različno odločajo. V zadnjem obdobju se pristojne institucije ravnajo predvsem po previdnostnem načelu, ki je omenjeno v mednarodnem pravu in je podlaga za evropsko okoljevarstveno zakonodajo. To načelo upoštevajo v zakonih, ki jih sprejemajo na ravni držav. Tak primer imamo v Kanadi in v Švici. Tudi pri SZO pripravljamo praktična navodila, kako ravnati v takih primerih, in bomo upoštevali različne kriterije – od stopnje tveganja in pričakovanih posledic do tega, koliko je znanost na določenih področjih že dognala. Politiki naj ne bi sprejemali odločitev, pri katerih ne bi upoštevali znanstvenih dognanj in mejnih vrednosti, ki so prav tako določene na znanstveni podlagi. Pomembno je namreč, da pri tem sodelujejo vsi akterji.«


- Kaj svetujete ljudem, ki jih uporaba mobilnega telefona vseeno skrbi? Ali obstajajo kakšna navodila, nasveti, kako se izogniti morebitnim posledicam?
»Priporočamo, da ljudje uporabljajo opremo za prostoročno telefoniranje, če jih to skrbi.«


Ali vi uporabljate mobilni telefon?
»Imam ga, vendar ga ne uporabljam veliko. Pogovori so namreč predragi.«