Dr. Dariusz Leszcynski, vodja finskega laboratorija STUK za raziskovanje EMS

POSKUS JE TREBA VEČKRAT PONOVITI

Prof.dr. Dariusz Leszczynski je raziskovalec in vodja radiobiološkega laboratorija na Upravi za jedrsko varnost (STUK) v Helsinkih. Z raziskovanjem vpliva sevanja mobilnih telefonov na ljudi se ukvarja že več kot pet let in je avtor številnih izsledkov, ki so odmevali v znanstvenih krogih. Raziskuje predvsem področje biološkega vpliva na človeške celice. Je torej pravi sogovornik, ki bo lahko razkril nekaj ključnih in aktualnih znanstvenih dilem, hkrati pa marsikaj povedal o metodah raziskovanja na njegovem področju.


- Profesor Leszczynski, kakšno je vaše mnenje o tem, ali so mobilni telefoni škodljivi za zdravje?
»Rekel bi, da še vedno nimamo dovolj podatkov o dolgoročnih učinkih, da bi vam lahko odgovoril na to vprašanje. Še vedno lahko odkrijemo, da ni učinkov, in prav tako se lahko izkaže, da je obratno.«


- Že dlje časa preučujete biološke učinke uporabe mobilnih telefonov. Kaj so vaši rezultati pokazali doslej?
»Biološke učinke preučujem pet let in pol, medtem so raziskave moje skupine pokazale, da človeške celice, ki smo jih vzgojili v laboratoriju, prepoznajo sevanje mobilnega telefona kot zunanjo obremenitev. Na to se odzovejo tako, da sprožijo klasični varnostni mehanizem, kot ga vselej, ko se odzivajo na tak pojav. Če pri tem upoštevam opredelitve, ki jih je določil ICNIRP in govorijo o termičnih in netermičnih učinkih, potem sodi ta biološki odziv, ki smo ga zaznali mi, v drugo kategorijo, saj smo opazili zelo majhne temperaturne spremembe, ki so znašale med 0,1 in 0,2 stopinj Celzija. Če strnem: naši rezultati so pokazali, da je sicer zelo nizko sevanje telefona dovolj močno, da sproži biološki odziv celic. Ne vemo pa, ali so ti biološki učinki dovolj močni, da bi povzročili zdravstveni učinek. Vemo tudi, da te spremembe vplivajo na fiziologijo celice.«


- V kakšnih okoliščinah so EMS torej lahko nevarna?
»Pravzaprav še ne vemo, če ima to sevanje sploh učinek na zdravje, ki bi bil lahko nenazadnje tudi blagodejen ali pa sploh nepomemben za organizem.«


- Nekateri menijo, da zdaj veljavne mejne vrednosti niso dovolj stroge, da bi preprečile negativne učinke na bolj »občutljivi« del populacije (otroci, starejši, bolniki ipd.), saj naj bi te vrednosti določili v prvi vrsti na podlagi termičnih učinkov in ne bioloških, ki jih raziskujete vi. Slišati je tudi mnenja, da bi lahko dolgoročna izpostavljenost nizkim poljem povzročila zdravstvene težave. Kakšen je vaš komentar na te pomisleke?
»Z znanstvenega stališča ne moremo reči, da te vrednosti za določene skupine ljudi. niso dovolj varne. Nimamo niti znanstvenih dokazov, na podlagi katerih bi sklepali, da so nekatere skupine ljudi bolj občutljive kot druge. To pa ne pomeni, da takih skupin ljudi ni. Lahko razmišljamo v smeri, da zaradi genetskih razlik med ljudmi obstajajo razlike med posamezniki in tako tudi morebitne podskupine, ki so bolj občutljive za sevanje mobilnih telefonov. Kot v primeru ultravijoličnega sevanja ali zdravil se ljudje morda ločijo po tem, kako se odzivajo na EMS in bi potemtakem lahko govorili o 'individualni občutljivosti'. Vendar za zdaj nimamo dokazov in moramo nadaljevati z raziskovanjem v tej smeri.«


- Kaj pa pravite o termičnih učinkih in mejnih vrednostih?
»Termični učinki mobilnih telefonov so dokazani in so zatorej lahko podlaga za določanje varnostnih standardov. In če nadaljujem: netermične učinke moramo še dokazati in ne bi bilo primerno, da bi jih vzeli kot podlago za izdelavo teh standardov. Vendar moramo upoštevati, da nekaj raziskav – vključno z našimi – kaže na to, da tudi taki učinki obstajajo, toda z raziskavami moramo nadaljevati, da to dokažemo in potrdimo. Še zlasti moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj raziskav različnih znanstvenih skupin. Potrebujemo več znanstvenih dokazov preden začnemo spreminjati varnostne standarde.«


- Kaj bi torej predlagali ljudem, ki jih ta negotovost skrbi?
»Povedal bi jim, da že poznamo nekaj načinov zmanjševanja izpostavljenosti sevanju mobilnega telefona. Tak primer je uporaba slušalk, s katerimi zelo zmanjšamo izpostavljenost možganov. Kar pa se tiče baznih postaj, ki nekatere prav tako skrbijo, bi rekel, da nimamo podatkov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da povzročajo biološke učinke. Vendar… omenil sem že, da nimamo dolgoročnih raziskav. Nenazadnje smo takim sevanjem izpostavljeni šele zadnjih deset let.«


- Še vedno potekajo razprave o nizkih nivojih EMS, ki so značilni za bazne postaje. Govori se o vplivih na proteine, o učinkih na živčevje, o rakavih tvorbah ali pa o manjših posledicah, kot so glavobol, nespečnost, utrujenost itd. Ali že obstajajo dokazi o tem?
»Ne, nimamo znanstvenih dokazov, ki bi to potrdili. Nekateri znanstveniki so postavili take predpostavke in hipoteze, ki pa jih niso potrdili oziroma dokazali. Morda jih nikoli ne bodo uspeli dokazati. Sevanje teh postaj je namreč tisočkrat nižje od sevanja mobilnega telefona, ki ga držimo ob glavi. Že biološke učinke uporabe mobilnega telefona pa je težko prikazati, tako da sem mnenja, da je v laboratoriju skoraj nemogoče prikazati učinke sevanja postaje, ki je tisočkrat šibkejše.«


- Pogosto beremo o konfliktnih znanstvenih poročilih, ki enkrat potrjujejo učinke, spet drugič jih zanikajo. Ob tem se zastavlja vprašanje zanesljivosti takih raziskav. Kje je vzrok za tako različne podatke?
»Opravka imamo z zelo šibkim sevanjem, ki povzroča šibke biološke učinke. Odziv celic na enako sevanje je lahko torej zelo različen. Poskuse moramo večkrat ponoviti in to ne samo nekajkrat, kot ponavadi, marveč od 10- do 20-krat, morda celo večkrat. Samo tako bomo imeli zanesljive podatke za statistične analize. Žal znanstveniki poskusa ponavadi ne ponovijo tolikokrat, kot bi morali. Deloma je razlog v pomanjkanju denarja. Mobilni telefoni oddajajo nizko energijo in to pomeni, da ne morejo neposredno povzročiti mutacije DNK ali povzročiti škode proteinom. Biološki učinek na človeške celice v laboratoriju ali na živali je zelo majhen in da bi te učinke zaznali, potrebujemo zelo občutljive raziskovalne metode. Trenutno pa je pač tako, da znanstveniki, ko izvajajo poskuse, gledajo predvsem na skrajne učinke, kamor sodijo rakave tvorbe, vpliv na zarodek ali vpliv na razvoj organov. To so zelo močni učinki, katerih sevanje mobilnega telefona zaradi nizke jakosti verjetno ne more povzročiti. Zato so lahko rezultati, o katerih poročajo različni laboratoriji, v resnici naravni pojav znotraj biološkega vzorca. Da bi rešili to uganko, moramo opraviti še več raziskav.«


- Ponavadi veliko slišimo o rezultatih, manj pa o metodologiji, ki jo znanstveniki uporabljajo. Kakšne metode uporabljate pri vas, ko merite učinek EMS?
»Najprej pogledamo, če so bile kakšne spremembe na genomu ali proteomu, na genu in proteinu. Nato izberemo nekaj zanimivih genov in proteinov ter si ogledamo, ali je bil učinek nanje takšen, da je vplival tudi na fiziologijo celice. Zakaj izberemo samo nekatere? Ker so samo ti geni in proteini zanimivi s stališča učinka na človeka, ostali pa ne bi imeli takega vpliva, da bi spremembe opazili. Če nas torej zanima, ali sevanje mobilnih telefonov vpliva na zdravje, potem so zanimive samo spremembe, ki vplivajo na fiziologijo.«


- S čim se trenutno ukvarjate v vašem laboratoriju?
»Poskušamo ugotoviti, ali se biološki učinki, ki smo jih opazili, pojavijo tudi v primarnih človeških celicah, torej v celicah, ki smo jih pridobili od ljudi. Prav tako raziskujemo, ali se učinek, ki smo ga opazili v laboratorijskih celicah, ponovi na koži naših prostovoljcev.«


- Koliko stane povprečna raziskava?
»Cena je zelo odvisna od tega, koliko časa poteka raziskava. Razmeroma preprosta raziskava, ki traja tri leta, stane najmanj 400.000 evrov.«


- Katero področje vas najbolj zanima oziroma na katerih področjih bi radi nadaljevali z raziskovanjem vpliva mobilnega telefona na človeški organizem?
»Menim, da nujno potrebujemo več raziskav, s katerimi se ukvarjam zdaj, da bi tako lahko določili obseg vpliva sevanja mobilnega telefona. Rezultati nam bodo pomagali pri iskanju potencialnih zdravstvenih težav. Več opazovanja učinkov na ljudi bi bilo prav tako dobrodošlo, saj bi tako lahko ugotovili, ali so nekatere skupine ljudi bolj občutljive za sevanje kot druge.«