Intervju z dr. Michaelom Repacholijem

NIZKE JAKOSTI NIMAJO ZNANEGA VPLIVA NA ZDRAVJE

Dr. Michael Repacholi je zaposlen je kot znanstveni svetnik za področje varstva pred ionizirnimi ter neionizirnimi sevanji in oceno tveganja pri Svetovni zdravstveni organizacji (WHO) v Ženevi, Švica, kjer med drugim vodi globalni projekt o elektromagnetnih sevanjih (EMF Project) ter projekt o varstvu red ultravijolično svetlobo (INTERSUN). Je častni predsednik Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) ter član prek 10 ekspertnih skupin za področje neionizirnih sevanj v okviru WHO. Je tudi predsednik Avstralske komisije za varstvo pred sevanji ter član številnih mednarodnih organizacij in združenj s področja bioelektromagnetike. Je avtor skoraj 200 znanstvenih člankov ter nosilec številnih mednarodnih projektov s področja proučevanja vplivov neionizirnih sevanj na biološke sisteme.


- Vemo, da je osnovno poslanstvo WHO skrb za človekovo zdravje. V katerih primerih imajo lahko EMS škodljiv vpliv na zdravje ljudi in drugih živih bitij?
»Pri dovolj visokih nivojih lahko EMS negativno vplivajo na zdravje na enak način, kot lahko mikrovalovna pečica skuha hrano. Vendar pa, za razliko od ionizirnih sevanj, vsi priznani znastveni dokazi kažejo, da imajo lahko visokofrekvenčna EMS (na primer radarji) negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je prekoračen določen prag izpostavljenosti. Pod tem pragom pa ni bil ugotovljen še noben negativen vpliv. Da bi visokofrekvenčna EMS začela negativno vplivati na zdravje poskusnih živali, je potrebna izpostavljenost vsaj 4 W/kg . Pri tej vrednosti se pojavijo komaj opazne spremembe v obnašanju. Pri nivojih, ki so nižji od 4 W/kg, niso bili ugotovljeni negativni učinki na človekovo zdravje. Tako služi ta vrednost kot prag za določanje omejitev izpostavljenosti.«


- Kakšne vrste raziskav uporabljate za preučevanje vplivov EMS na človekovo zdravje? Kako natančne so te raziskave?
»Obstajata dve osnovni vrsti raziskav, ki se najbolj neposredno nanašata na vplive na človekovo zdravje: neposredne raziskave na ljudeh, kot del epidemioloških raziskav ali laboratorijskih raziskav, ki se izvajajo na prostovoljcih; in pa raziskave na živalih. Za ugotavljanje tveganja za zdravje zaradi izpostavljanja visokofrekvenčnim EMS uporabljamo obe vrsti raziskav. Zaradi trenutne zaskrbljenosti glede mobilnih telefonov so bile izvedene številne raziskave o vplivu pulznih visokofrekvenčnih EMS. Čeprav so v našem znanju še vedno pomanjkljivosti, je bilo vendar izvedenih približno 7.000 raziskav, da bi ugotovili, ali ima izpostavljanje visokofrekvenčnim EMS negativne biološke posledice.
Njihovi rezultati služijo kot podlaga mednarodnim priporočilom komisije ICNIRP za omejevanje izpostavljenosti ljudi EMS. Ker so lahko rezultati raziskav netočni, protislovni ali celo neveljavni, smo na podlagi podatkov raziskav na živalih ter na ljudeh, zasnovali metodologijo za ugotavljanje natančnosti rezultatov in naknadno interpretiranje zaključkov njihovih avtorjev. Kadar lahko na podlagi rezultatov raziskav na ljudeh domnevamo, da obstaja majhna možnost vpliva na zdravje, na primer v obliki raka, je potrebno združiti rezultate raziskav tako na živalih kot tudi ljudeh in ugotoviti, ali vsi kažejo na iste vplive. Ker je v našem znanju še vedno nekaj vrzeli, so velike mednarodne organizacije (WHO, ICNIRP, IARC, UNEP, ITU, ILO) združile svoje zmogljivosti z vladami držav, da bi uskladile raziskave na tem področju in oblikovale mednarodni sklep o navedenih vprašanjih.«


- Ali obstajajo primeri, ko so ljudje (področja v Evropi) izpostavljeni izjemno visokim jakostim EMS? Kateri viri EMS so lahko nevarni za človeka?
»Iz raziskav, ki so bile opravljene v Evropi v okolici naprav, ki oddajajo EMS, ni razvidno, da bi se v bližini naseljenih območij nahajale naprave, ki bi povzročale izpostavljenost, ki presega mejne vrednosti priporočil ICNIRP. Seveda pa nisem seznanjen z vsemi napravami in sistemi, tako da dajem odgovor le na osnovi informacij, ki so mi na voljo.
Viri visokofrekvenčnih EMS, za katere vem, da presegajo mejne vrednosti ICNIRP, so naprave, ki se uporabljajo v številnih industrijskih panogah za varjenje plastike in sušenje ali obdelavo materialov. Čeprav oddajajo druge naprave, kot so radarji, morebiti veliko višje jakosti, pa so običajno zaščiteni z varovalno ograjo ali drugimi zaščitnimi ukrepi, ki varujejo pred prekomerno izpostavljenostjo.«


- Ali je WHO sprejela kakršnekoli varnostne ukrepe glede negativnih vplivov na zdravje, ki jih povzročajo EMS?
»Varnostni ukrepi, ki jih je sprejela WHO, so navedeni v 137. zvezku zbirke Environmental Health Criteria (EHC), ki obravnava elektromagnetna sevanja (300 Hz - 300 GHz). Za močnostne oddajnike v okolju, kot so radarji velikih moči, se priporočajo omejitve v obliki nadzora nad izbiro lokacije za postavitev (stran od naseljenih območij) ter nad obliko ali usmeritvijo antene, ki zmanjšuje sevalne obremenitve na najnižji možni nivo. Ti ukrepi naj bi zagotovili, da se bodo nivoji EMS v naseljenih območjih nahajali pod mejnimi vrednostmi ICNIRP. WHO je sprožila mednarodni projekt o EMS. S tem želi pomagati vladam posameznih držav pri reševanju problematike EMS in da se le-te ne bi zanašale na poročila v medijih, ki se nagibajo k izkrivljanju dejstev. WHO je pripravljena pomagati vsakomur, ki se želi seznaniti z ugotovljenim tveganjem, ki izhaja iz izpostavljenosti EMS.«


- Termični učinki EMS so zelo dobro raziskani, vendar pa najdemo med strokovnjaki veliko nejasnosti in protislovij glede netermičnih učinkov. Ali lahko v povezavi z radarjem govorimo o netermičnih učinkih?
»Res je, da so termični učinki visokofrekvenčnih EMS dobro raziskani in predstavljajo podlago za omejevanje izpostavljenosti ljudi. Prav tako pa je bilo opravljenih veliko raziskav netermičnih učinkov visokofrekvenčnih EMS, ki smo jih upoštevali pri pripravi mejnih vrednosti izpostavljenosti. Če ocenimo raziskave netermičnih učinkov po sprejetih znanstvenih merilih za ugotavljanje določenega učinka, ni nobena od teh raziskav dokazala netermičnih učinkov. Pa tudi če bi jih, ne obstajajo nobeni znani vplivi na zdravje. Čeprav so nekateri strokovnjaki poročali tudi o drugih netermičnih učinkih, pa poročila niso vzdržala strogega znanstvenega preverjanja ali pa jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju niso potrdili.
Le malo verjetno je, da bi lahko šibka visokofrekvenčna EMS vplivala na celično funkcijo ali zdravje, še posebej, ker so jakosti na področjih, kjer poročajo o tovrstnih učinkih, precej pod nivoji termičnega šuma v telesu. O tem se je v znanstveni literaturi veliko polemiziralo in prevladujoče znanstveno mnenje je, da to ne vpliva na zdravje (EHC 137).«


- Veliko ljudi je mnenja, da mejne vrednosti izpostavljenosti EMS niso dovolj varne in da obstaja zdravstveno tveganje tudi pod nivoji, ki jih določajo standardi. Ali trenutno veljavna mednarodna priporočila in standardi upoštevajo vse znane in neznane dejavnike, ki zagotavljajo varnost tudi za najbolj občutljive (otroci, nosečnice, ostareli...)?
»Priporočila ICNIRP o mejnih vrednostih izpostavljenosti EMS so sprejele številne države po vsem svetu. Pri določanju mejnih vrednosti smo upoštevali vso razpoložljivo znanstveno literaturo. Rezultati znanstvenega pregleda so navedeni v publikaciji WHO - EHC 137, prav tako pa v novejši literaturi, ki je bila objavljena kasneje. Pri določanju omejitev izpostavljenosti smo upoštevali tako termične kot tudi netermične učinke. Po pregledu znanstvene literature smo identificirali prag izpostavljenosti visokofrekvenčnim EMS, pod katerim doslej ni bilo ugotovljenih nobenih škodljivih bioloških vplivov. Ta znaša za človeka 4 W/kg. Mejne vrednosti izpostavljenosti pa so ob upoštevanju varnostnega faktorja za delavce 10-krat in za prebivalstvo 50-krat nižje od prvotno določenega praga.
Poseben varnostni faktor za prebivalstvo smo upoštevali zaradi možnosti, da je ta del prebivalstva, ki vključuje otroke, nosečnice in ostarele, morebiti bolj občutljiv na izpostavljenost visokofrekvenčnim EMS, za kar pa je zelo malo znanstvenih dokazov.
Mejne vrednosti izpostavljenosti prebivalstva EMS glede na priporočila ICNIRP so tako nizke, da ljudje absorbirajo več elektromagnetne energije, ko se poleti ob sončnem vremenu zadržujejo na prostem. ICNIRP še naprej spremlja znanstveno literaturo, da bi tako ugotovili, če obstaja kakršenkoli dokaz, zaradi katerega bi znižali omejitve. Do sedaj ni bil objavljen še noben dokaz, ki bi podprl nadaljnje znižanje mejnih vrednosti.«


- V zadnjih letih so strokovnjaki opravili zelo veliko epidemioloških študij o vplivih nizkofrekvenčnih EMS omrežne frekvence (50/60 Hz). Nekateri menijo, da predstavljajo povečano tveganje za zdravje, drugi pa jim nasprotujejo. Kako bi obrazložili to protislovje?
»Na različnih slojih prebivalstva je bilo opravljenih prek 60 študij, da bi ugotovili, ali lahko EMS omrežne frekvence 50/60 Hz vplivajo na razvoj rakastih obolenj. Nekatere študije so pokazale na možnost, da bivanje v neposredni bližini daljnovodov za otroke morda lahko predstavlja povečano tveganje za pojav levkemije, ne pa tudi za tumor na možganih. Druge kažejo na povečano tveganje za nastanek možganskega tumorja, ne pa tudi levkemije. Spet tretje pa kažejo, da izpostavljenost EMS omrežne frekvence ne predstavlja nobene nevarnosti. Enake rezultate lahko najdemo v nedavno objavljenih obsežnih študijah, ki se nanašajo na poklicno izpostavljene (električarji).
Večina znanstvenikov se strinja, da je vpliv (če le-ta sploh obstaja) EMS omrežne frekvence na možnost pojava raka zelo majhen. Težava je v tem, da dosedanje epidemiološke študije niso bile dovolj natančne, da bi zaznale zelo majhne morebitne učinke. Tudi raziskave na živalih niso pokazale, da bi lahko ta polja ponovljivo vplivala na nastanek raka.
Če pa nizkofrekvenčna EMS res pospešujejo razvoj raka, potem biološko aktivne komponente EMS ne poznamo. Ali je to časovno pogojena povprečna izpostavljenost, temenska vrednost, posamezna višja harmonska komponenta, i.t.d.? Zaradi tega je naš koncept "doze" nepoznan, tako da tudi epidemiologi ne vedo, kaj naj bi merili pri ugotavljanju izpostavljenosti nizkofrekvenčnim EMS. Prepičan sem, da je poleg zelo nizkih jakosti težava v tem, kaj naj bi merili kot "dozo" pri nizkofrekvenčnih EMS. In prav to je razlog protislovij, ki jih najdemo v literaturi.«