Slovarek osnovnih izrazov in veliin Elektromagnetno sevanje (EMS) Elektromagnetno sevanje je posledica elektrino nabitih delcev. Ti delci so osnovni gradniki snovi. Elektroni imajo negativni elektrini naboj, protoni imajo pozitivnega. Izmenini tok, ki tee v eno in v drugo smer, proizvaja asovno spreminjajoe se magnetno polje. asovno spreminjajoe se magnetno polje s procesom, imenovanem indukcija, proizvaja asovno spreminjajoe se elektrino polje. Spreminjajoe se elektrino polje proizvaja spreminjajoe se magnetno polje in tako naprej. Ta proces ustvari elektromagnetno sevanje, ki je sestavljeno iz spreminjajoega se elektrinega in magnetnega polja. EMS potuje skozi prostor, zrak aloi brezzraje s svetlobno hitrostjo (300.000 km/s) in lahko nosi informacijo. Doloimo ga s frekvenco ali energijo. im vija je frekvenca sevanja (manja valovna dolina), tem vija je njegova energija, in obratno. Elektromagnetna sevanja delimo glede na njihov uinek na ionizirna in neionizirna. Elektrino polje (E) Vsak elektrini naboj je vir elektrinega polja, s katerim vpliva na druge naboje. e sta naboja nasprotnih predznakov, se bosta privlaila, e pa imata enaka predznaka, se bosta odbijala. Jakost sile je odvisna od velikosti posameznega naboja in razdalje med njima. Enota za jakost elektrinega polja je volt na meter (V/m). Magnetno polje (H) Elektrine naboje, ki teejo po ici ali drugem prevodniku, imenujemo elektrini tok. Elektrini tok pa je vir magnetnega polja. Enota za jakost magnetnega polja je amper na meter (A/m). Frekvenca (f) tevilo valov v sekundi je frekvenca. Izraena je v hercih (Hz). Navadno uporabljamo veje enote: kiloherc (kHz) = 1.000 Hz , megaherc (MHz)=1.000.000 Hz, gigaherc (GHz) = 1.000.000.000 Hz Valovna dolina Razdalja med dvema sosednjima vrhovoma valovanja je valovna dolina. Izraena je v metrih (m). Navadno uporabljamo manje enote: milimeter (mm) = tisoinka metra, mikrometer = milijoninka metra, nanometer (nm) = milijardinka metra. Valovanje irjenje motnje po snovi ali prostoru Energija sevanja Elektromagnetno sevanje nosi energijo, ki je izraena v elektronvoltih (eV). im vija je frekvenca, tem vija je energija sevanja. Indukcija Pojav, pri katerem nastane elektrina napetost na vodniku, ki se giblje v magnetnem polju. Gostota pretoka moi (S) Koliina, ki jo uporabljamo za opisovanje visokofrekvennih elektromagnetnih sevanj (mikrovalov), izraena v vatih na kvadratni meter (W/m2) Sevanje: Oddajanje valov ali delcev, ki se irijo v prostor (sevanje radijske antene, sevanje radioaktivnega vira, sevanje svetlobe). Stopnja specifine absorpcije (SAR) V frekvennem obmoju 400 MHz - 2 GHz, v katerem obratuje veina mobilnih telekomunikacijskih sistemov, je merilo za oceno biolokih uinkov prav absorpcija visokofrekvennih EMS v telesu, ki je doloena s stopnjo specifine absorpcije (SAR). SAR je doloena s koliino moi, absorbirane v bioloki snovi. Enota je W/kg. Navadno se uporablja povprena SAR prek 6-minutnega intervala. Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) Je neodvisna znanstvena komisija, ki je v povezavi s Svetovno zdravstveno organizacijo zadolena za spremljanje znanstvenih raziskav in literature ter njihovo vrednotenje v smislu ugotavljanja kakrnekoli nevarnosti, ki bi grozila ljudem zaradi izpostavljanja EMS. ICNIRP pripravlja mednarodna priporoila glede omejitev izpostavljanja EMS tako za ljudi v bivalnem okolju kot na delovnem mestu. Mikrovalovi Glede na valovno dolino so mikrovalovi razvreni med radijskimi valovi in infrardeo svetlobo (toplotna sevanja). Uporabljajo se v radijski navigaciji (radarji), gospodinjstvu za segrevanje hrane (mikrovalovna peica), telekomunikacijah (za prenos informacij), zdravstvu (kirurgija, fizioterapija), industriji (obdelovanje plastike, lesa, gume)... Ionizirna sevanja So elektromagnetna sevanja, ki imajo zelo visoke frekvence in tako dovolj energije za ionizacijo snovi - izbijejo elektrone iz atomov. Od tod tudi ime, saj procesu izbijanja elektronov iz atomov pravimo ionizacija. Ker ionizirna sevanja izbijajo elektrone tudi iz atomov v lovekovem telesu, lahko ogrozijo zdravje. Med ionizirna sodijo rentgenska sevanja, radioaktivna sevanja v zemeljski skorji in zunaj nje. Neionizirna sevanja So elektromagnetna sevanja, ki imajo nije frekvence od ionizirnih ter tako premajhno energijo za ionizacijo snovi. Med neionizirna sevanja sodijo statina elektrina in magnetna polja, izmenina elektomagnetna sevanja do 300 GHz, infrerdea svetloba, vidna svetloba in ultravijolina svetloba. Kljub temu, da ultrazvok in infrazvok nista elektromagnetni valovanji, ju tudi pritevamo med neionizirna sevanja.