PORTAL
KODEKS DOBRE PRAKSE
MERILNA KAMPANJA
SAR CENTER
SEMINARJI IN KONFERENCE
FORUM EMS
NOVICE
RAZUMETI EMS










Projekt Forum EMS / 2004 / Vse pravice pridrane





Ali mobilni telefoni in bazne postaje sevajo?
Da! Mobilni telefoni in bazne postaje so namre oddajno-sprejemni sistemi. Njihova osnovna naloga je prek svojih anten oddajati in sprejemati visokofrekvenna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v obmoju mikrovalov, to je pri frekvencah od 400 do 2200 MHz.


Kdo izvaja meritve EMS v Sloveniji
Za meritve EMS je potrebno imeti vrhunsko kalibrirano merilno opremo ter veliko strokovnega znanja. Institucija, ki eli izvajati meritve sevalnih obremenitev virov EMS v okolju, mora pridobiti akreditacijsko listino za podroje meritev EMS ter pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor.
Le tako ustrezno usposobljena institucija lahko poda rezultate sevalnih obremenitev v okolju.


Seznam pooblaenih institucij vodi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana,


Agencija RS za okolje

Kakne so razlike med izpostavljenostjo VF EMS zaradi bazne postaje in mobilnega telefona?
Sevalne obremenitve ljudi zaradi baznih postaj so v primerjavi z mobilnimi telefoni navadno dosti nije in v Sloveniji v povpreju ne presegajo 1% zakonsko doloene mejne vrednosti. Sevanju bazne postaje je izpostavljeno celotno telo, pri telefonu pa so izpostavljeni posamezni deli telesa, predvsem glava. Zaradi tega so raziskave veinoma usmerjene v ugotavljanje vplivov VF EMS mobilnega telefona na bioloke sisteme.


Ali je ob vrednotenju morebitnih vplivov na zdravje pomembna razlika med baznimi postajami in drugimi vrstami radijskih in televizijskih oddajnikov?
Sevanjem anten baznih postaj mobilne telefonije so ljudje izpostavljeni pogosteje kot sevanju radijskih in televizijskih oddajnikov, ki pa oddajajo od 100 do 5000-krat ve moi kot antene baznih postaj. Ko lovek enkrat absorbira VF EMS dovolj visokih jakosti, pa so uinki zaradi izpostavljenosti ne glede na vir sevanja enaki.


Ali je mogoe, da sevanja baznih postaj preseejo mednarodno priznane mejne vrednosti?
Le te so lahko preseene do oddaljenosti nekaj metrov za tipino sektorsko anteno polno obremenjene bazne postaje na njeni viini. Dostop v to obmoje je praktino nemogo, saj so antene navadno nameene na visokih stolpih ali strehah visokih zgradb. Zunaj tega obmoja v drugih smereh so sevalne obremenitve dale pod dopustnimi mejnimi vrednostmi.


Ali premestitev bazne postaje znotraj naselja na oddaljeno lokacijo zunaj naseljenih obmoij pomeni zmanjanje izpostavljenosti ljudi VF EMS?
Da in ne. Premestitev bazne postaje lahko sicer pomeni nekoliko manje obremenitve za doloeno obmoje, vendar to posledino pomeni poveanje izpostavljenosti uporabnikov zaradi sevanja njihovih mobilnih telefonov na tem obmoju, saj morata v tem primeru tako mobilni telefon kot premeena bazna postaja za normalno delovanje in pokrivanje enakega obmoja oddajati z vejo mojo.


Ali obstajajo utemeljeni razlogi za odstranitev baznih postaj na 200 m od stanovanj ?
Ne, saj bi bila v nasprotju s staliem EU, e posebej pa s priporoilom Evropske komisije iz leta 1999, ki predlaga uveljavitev mednarodno priznanih mejnih vrednosti ICNIRP ter dokumenta o previdnostnem naelu iz leta 2000. Tam je zapisano, da so preventivni ukrepi upravieni le, e tveganje obstaja in je znanstveno utemeljeno.
V nekaterih dravah (npr.Italiji in Franciji) so sicer nekatere lokalne skupnosti samovoljno uvedle politino motivirane odloitve o minimalnih odmikih (npr. 100-200 m) baznih postaj od stanovanjskih obmoij, vendar tak pristop ne prispeva bistveno k zmanjanju obremenitve okolja z EMS ter dosee povsem nasprotni uinek: zaskrbljenost javnosti se celo povea.
Uvajanje takega pristopa bi dodatno e pomenilo:
sevalne obremenitve na tleh se ne zmanjujejo z oddaljenostjo, dokler ta ne znaa najmanj nekaj sto metrov od bazne postaje;
ljudje, ki ivijo ali delajo v stavbi, na kateri je na strehi nameena bazna postaja, so navadno manj izpostavljeni sevanju te postaje, kot bi bili sevanju morebitne druge, ki bi bila od stavbe oddaljena ve sto metrov;
bolj kot horizontalna razdalja od bazne postaje so za jakost polja na tleh pomembni viina antene, dovedena oddajna mo in njen sevalni diagram.

Poleg tega bi preselitev anten od uporabnikov mobilnih telefonov pomenila:
poveanje izpostavljenosti uporabnikov zaradi sevanja njihovih mobilnih telefonov. Z veanjem oddaljenosti med bazno postajo in telefonom je namre potrebna veja mo za medsebojno komunikacijo;
poveanje moi antene bazne postaje;
potrebo po tem, da bi bile antene nameene e vije nad tlemi;
poveanje velikosti celice in omejitev tevila uporabnikov.


Ali je v Sloveniji zakonsko doloen nadzor nad sevanji baznih postaj?
Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ivljenjskem okolju (UL RS, 70/96), ki natanno doloa najveje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za bazne postaje. Za nove posege v prostor so z Uredbo z dodatnim preventivnim dejavnikom zaitena najbolj obutljiva obmoja (I. obmoje poveanega varstva pred EMS, kamor se uvrajo bivalno okolje, ole, vrtci, bolninice ...). Za ta obmoja veljajo desetkrat stroje omejitve kot v Evropski uniji.


Ali je v Sloveniji zakonsko doloen nadzor nad sevanji mobilnih telefonov?
Pri nas e nimamo predpisov, ki bi doloali najvejo dovoljeno stopnjo sevanja (SAR) za mobilne telefone. Vendar pa so kupcem in uporabnikom pri pooblaenem zastopniku, v navodilih za uporabo ter na spletnih straneh proizvajalca na voljo vse informacije o sevalnih obremenitvah posameznih tipov telefonov, ki jih zahtevajo na evropskem trgu.


Ali sevanja baznih postaj lahko povzroajo zdravstvene teave?
Doslej opravljene tudije o vplivu sevanja nizkih jakosti na loveka, kot jih najdemo v okolici baznih postaj, niso potrdile povezave med VF EMS in obolenji, vkljuno z rakom.

Na voljo je sicer nekaj preliminarnih rezultatov raziskav, ki kaejo, da naprave mobilne telefonije v nekaterih primerih lahko povzroajo komaj opazne bioloke uinke, ki pa najverjetneje ne vodijo do znanih vplivov na zdravje.


Kaj so termini uinki ?
Pri dovolj visokih nivojih lahko elektromagnetna sevanja (EMS) negativno vplivajo na zdravje na enak nain, kot lahko mikrovalovna peica skuha hrano. Vendar pa, za razliko od ionizirnih sevanj, vsi priznani znanstveni dokazi kaejo, da imajo lahko visokofrekvenna EMS (na primer radijski oddajniki) negativen vpliv na zdravje ele tedaj, ko je prekoraen doloen prag izpostavljenosti. Pod tem pragom pa ni bil ugotovljen e noben negativen vpliv. Da bi visokofrekvenna EMS zaela negativno vplivati na zdravje poskusnih ivali, je potrebna izpostavljenost vsaj 4 W/kg . Pri tej vrednosti se pojavijo komaj opazne spremembe v obnaanju. Pri nivojih, ki so niji od 4 W/kg, niso bili ugotovljeni negativni uinki na lovekovo zdravje. Tako slui ta vrednost kot prag za doloanje omejitev izpostavljenosti.

Visokofrekvenna EMS se v telesu absorbirajo in telo pri dovolj visokih jakostih tudi opazno segrejejo (termini uinki). Globina, do katere lahko EMS mobilne telefonije prodrejo v izpostavljena tkiva, znaa nekaj centimetrov ter je odvisna od frekvence. Dokazano je, da pride v razlinih okoliinah do blagega segrevanja telesa in za njegovo izravnavo poskrbijo naravni mehanizmi v telesu (termoregulacija). Mono segrevanje pa lahko telo preobremeni in povzroi kodljive vplive na zdravje.


Kaj vemo o neterminih uinkih ?
Res je, da so termini uinki visokofrekvennih EMS dobro raziskani in predstavljajo podlago za omejevanje izpostavljenosti ljudi. Prav tako pa je bilo opravljenih veliko raziskav neterminih uinkov (jakosti visokofrekvennih EMS so prenizke za zaznaven dvig temperature izpostavljenega tkiva), ki smo jih upotevali pri pripravi mejnih vrednosti izpostavljenosti. Obstaja nekaj rezultatov raziskav o neterminih uinkih na celinem nivoju. Ob tem je potrebno poudariti, da bioloki uinek, ki smo ga morda opazili pri izoliranih celicah, ne pomeni nujno dokaza o kodljivem uinku na lovekovo zdravje. e ocenimo te raziskave neterminih uinkov po sprejetih znanstvenih merilih za ugotavljanje doloenega uinka, ni nobena od teh raziskav dokazala neterminih uinkov. Pa tudi e bi jih, ne obstajajo nobeni znani vplivi na zdravje. eprav so nekateri strokovnjaki poroali tudi o drugih neterminih uinkih, pa poroila niso vzdrala strogega znanstvenega preverjanja ali pa jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju niso potrdili.

Vzemimo na primer uinek izloanja kalcijevih ionov. Od leta 1975 dalje poroajo, da lahko visokofrekvenna EMS, modulirana z nizkimi frekvencami (priblino 16 Hz), povzroijo gibanje kalcijevih ionov prek celine membrane. Znanstvenikom je ponovitev tega uinka povzroala velike teave. Najnoveji poskus ponovitve tega uinka je ob uporabi najnoveje tehnike izvedli Wood s sodelavci, vendar niso mogli ugotoviti nobenega vpliva na kalcijeve ione zaradi izpostavljanja visokofrekvennim EMS. Pa tudi e je bil to resnien uinek, so posledice za zdravje neznane, tako da jih lahko zanemarimo. Le malo verjetno je, da bi lahko ibka visokofrekvenna EMS vplivala na celino funkcijo ali zdravje, e posebej, ker so jakosti na podrojih, kjer poroajo o tovrstnih uinkih, precej pod nivoji terminega uma v telesu. O tem se je v znanstveni literaturi veliko polemiziralo in prevladujoe znanstveno mnenje, ki ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je, da to ne vpliva na zdravje.


Slial sem, da EMS zaradi mobilnih telefonov povzroajo raka. Ali je to res?
Znanstvenikom v doslej opravljenih raziskavah ni uspelo dokazati, da bi izpostavljenost VF EMS, ki jih oddajajo mobilni telefoni, povzroala rakasta obolenja. Svetovna zdravstvena organizacija zastopa stalie, da sevalne obremenitve nizkih jakosti, ki jih oddajajo mobilni telefoni in bazne postaje, nimajo dovolj energije, da bi vplivale na dedni material ter s tem povzroale raka.


ivim v bliini bazne postaje. Kaknim sevalnih obremenitvam sem tako izpostavljen?
Prevladujoe znanstveno mnenje je, da so sevalne obremenitve zaradi baznih postaj v bivalnem okolju precej pod dovoljenimi vrednostmi ter na ravni drugih signalov telekomunikacijskih oddajnikov (radio, televizija, zveze, ...). Sto metrov oddaljena bazna postaja predstavlja podobne sevalne obremenitve kot deset kilometrov oddaljen i radijski oddajnik.


Kakno je stalie vodilnih mednarodnih organizacij o monih kodljivih vplivih EMS na zdravje?
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je na podlagi pregleda doslej izvedenih raziskav ugotovila, da lovekova dolgotrajna izpostavljenost VF EMS nizkih jakosti (pod znanstveno doloenimi mejnimi vrednostmi) ne vpliva na njegovo zdravje. Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira nadaljnje raziskave, prek katerih bo mogoe bolje opredeliti tveganje. Omenjeno stalie podpirajo tudi druge kljune organizacije tako doma kot v svetu.


Ali so morebiti otroci bolj obutljivi na vplive VF EMS?
Ker se glava in ivni sistem pri otrocih in mladostnikih e razvijata, so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi bili v primeru obstoja za zdaj e neznanih zdravstvenih tveganj otroci in mladi morda zanje bolj dovzetni kot odrasli. Vendar pa ni na voljo znanstvenih izsledkov, ki bi podprli to domnevo. Odgovorni za promocijo zdravja v nekaterih dravah priporoajo starem, ki se elijo izogniti vsakrnemu morebitnemu tveganju, ki bi se morda pokazalo ele v prihodnosti, da razen v nujnih primerih otroke odvraajo od uporabe mobilnega telefona ter jih soasno pouijo, kako telefon uporabljati racionalno in varno.


Ali obstaja tveganje za zdravje pri jakostih, ki so nija od veljavnih mejnih vrednosti?
Nobena izmed dosedanjih znanstvenih raziskav o dolgotrajni izpostavljenosti VF EMS, ki so nije od mednarodno priznanih mejnih vrednosti in domae zakonodaje, ni odkrila njihovega vpliva na lovekovo zdravje. Vendar pa se raziskave e nadaljujejo.


Ali lahko VF EMS nizkih jakosti, take najdemo tudi v okolici baznih postaj, povzroajo glavobole, nespenost, motnje ivnega sistema, slabosti in druge simptome?
V primeru baznih postaj zaradi zelo nizkih jakosti izpostavljenosti omenjena hipoteza o teh simptomih skoraj ni verjetna, saj monih mehanizmov za tovrstne teave ni bilo mogoe podpreti z doslej izvedenimi znanstvenimi raziskavami.


Ali lahko strah pred sevanjem, ne glede na resninost nevarnosti, kodljivo vpliva na ljudi?
lovek je psihofizina celota in kadar je preprian, da mu grozi nevarnost, ima lahko to kodljive posledice za njegovo zdravje in poutje ne glede na resninost nevarnosti. Zato je pomembno ustvariti medsebojno zaupanje med investitorji in izvajalci na eni ter prebivalci na drugi strani. Kadar imajo prebivalci dejanski nadzor nad dogajanjem oziroma nanj lahko vplivajo, praviloma to vpliva blagodejno in prepreuje nastanek raznih zmotnih preprianj.


Kaj lahko storim?
Ker zaradi vrzeli v znanju dokonnih odgovorov glede (ne)varnosti sistema mobilne telefonije e ni mogoe dati, se nekatere mednarodne organizacije in vladne ustanove odzivajo na zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnih vplivov VF EMS na zdravje ter priporoajo nekatere preventivne ukrepe :


  • uporabo prostoronih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom,
  • omejitev pogovorov na najnujneje,
  • dranje telefona med vzpostavljanjem povezave im dlje od glave in telesa,
  • izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja (SAR),
  • umestitev baznih postaj ob sprejemljivih strokih na lokacije, na katerih bi bila izpostavljenost javnosti im manja,
  • upotevanje tudi estetskih vidikov in obutljivosti javnosti,
  • vzpostavitev odkrite komunikacije med lastniki vira sevanja, lokalnimi organi in javnostjo v posameznih fazah nartovanja postavitve, ki bi pripomogla k razumevanju problematike in veji odprtosti za postavitev nove naprave,
  • vozniki naj se zaradi varnosti na cestah med vonjo odreejo uporabi mobilnih telefonov.


    Projekt Forum EMS / 2004 / Vse pravice pridrane