Ionizirna sevanja
imajo precej vije frekvence in s tem ve energije od neionizirnih in zato lahko ionizirajo snov - izbijejo elektrone iz atomov.
Od tod tudi ime, saj procesu izbijanja elektronov iz atomov pravimo ionizacija. Ker ionizirna sevanja izbijajo elektrone tudi iz atomov v lovekovem telesu, lahko ogrozijo zdravje. Med ionizirna sodijo rentgenska sevanja ter radioaktivna sevanja v zemeljski skorji in izven nje.
|
Neionizirna sevanja
imajo nije frekvence od ionizirnih ter tako premajhno energijo za ionizacijo snovi. Delimo jih na enosmerna elektrina in magnetna polja, sevanja nizkih in visokih frekvenc, ter infrardeo, vidno in ultravijolino svetlobo. Glavni viri neionizirnih sevanj, s katerimi se dnevno sreujemo, so daljnovodi, gospodinjske naprave, radijski in televizijski oddajniki, radarji, sonna svetloba ter mobilni telefoni in njihove bazne postaje. Nekatera neionizirna sevanja zaznavamo s pomojo util (vidna svetloba, toplota), medtem ko ionizirnih sevanj ne moremo.
|
|
|
Slika 1. Delitev razlinih virov neionizirnih ter ionizirnih elektromagnetni sevanj glede na njihovo frekvenco oziroma energijo.
|
Projekt Forum EMS / 2004 / Vse pravice pridrane
|
