Mednarodne smernice in domaa zakonodaja
Mednarodne smernice in zakonodaja so namenjene varovanju zdravja ljudi pred vplivi elektromagnetnih sevanj. Obstajajo mednarodni in nacionalni standardi, ki prepreuje ezmerno izpostavljenost EMS v naravnem in ivljenjskem okolju v razlinih delih sveta (glej WHO)

Vlade posameznih drav sprejemajo predpise za omejevanje izpostavljenosti EMS. Veina predpisov s tega podroja temelji na smernicah, ki jih doloa Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection ICNIRP). Ta nevladna organizacija, ki slui kot svetovalno telo Svetovni znanstveni organizaciji, vrednoti rezultate znanstvenih raziskav z vsega sveta. Po pregledu, ki temelji na podrobnem preuevanju literature, ICNIRP izdela smernice, ki doloajo mejne vrednosti izpostavljenosti. (glej smernice ICNIRP)

ICNIRP je sprejela stroge smernice s precejnjimi varnostnimi faktorji, ki omejujejo izpostavljenost visokofrekvennim EMS, med katerimi so tudi mobilni telefoni in bazne postaje. Te smernice zagotavljajo, da pri sevalnih obremenitvah, ki jih povzroajo mobilni telefoni, ne prihaja do znanih kodljivih uinkov na zdravje ter da nepooblaene osebe nimajo dostopa v neposredno bliino anten baznih postaj, kjer izpostavljenost lahko presee dopustne mejne vrednosti. Te smernice, ki jih periodino pregledujejo in na podlagi znanstvenih izsledkov spremenijo, uporabljamo tudi v Sloveniji.


Stanje v Sloveniji
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS (MOPE) je leta 1996 sprejelo predpis, ki doloa najveje vrednosti EMS, ki smo jim e lahko izpostavljeni v naravnem in ivljenjskem okolju (UL RS 70/96).

http://www.gov.si/uvn/slo/datoteke/okolje/zakonodaja/E.01-1.doc

MOP se je odloilo, da bo za nove posege v prostor z dodatnim preventivnim dejavnikom zaitilo najbolj obutljiva obmoja (bivalno okolje, ole, vrtce, bolninice...). Za ta obmoja, za katere se zahteva poveano varstvo pred sevanji, veljajo 10-krat stroje omejitve kot v Evropski Uniji. To pomeni, da se pred postavitvijo vsake nove bazne postaje doloijo varnostna obmoja, znotraj katerih ne sme biti stanovanj, bolninic, ol, vrtcev

Oglejmo si, kako doloila uredbe o elektromagnetnem sevanju vplivajo na umestitev novih virov EMS v prostor:

V neposredni bliini anten bazne postaje lahko sevalne obremenitve v glavnem snopu antene preseejo mejne vrednosti. To je mono samo v ravnini antene in v tisti smeri, kamor je usmerjen glavni snop sevalnega diagrama antene. Sevalne obremenitve so ezmerne le v neposredni bliini baznih postaj. Ker je antena bazne postaje nameena na visokem drogu ali pa je dostop v njeno bliino nepooblaenim osebam onemogoen, ni priakovati, da bi bili prebivalci lahko ezmerno obremenjeni z EMS. Obmoje, kjer lahko v najbolj neugodnem primeru (polna obremenitev antenskega sistema) priakujemo ezmerne sevalne obremenitve, znaa za tipine bazne postaje priblino med 5 in 7 m.

Obmoje, kjer lahko v najbolj neugodnem primeru (polna obremenitev antenskega sistema) priakujemo ezmerne sevalne obremenitve na najbolj obutljivih obmojih, znaa za tipine bazne postaje priblino med 14 in 18 m.

V Sloveniji e ni predpisov, ki bi opredeljevali najvejo dovoljeno vrednost SAR za mobilne telefone. Vendar je priakovati, da bodo domai pooblaeni zastopniki poskrbeli, da bodo kupcem na voljo vse relevantne informacije o sevalnih obremenitvah posameznih tipov telefonov. V pripravi pa je zakon o varstvu pred neionizirnimi sevanji, ki naj bi opredelil tudi posebne zahteve glede najvejih sevalnih obremenitev naprav iroke rabe.



Izhodia mejnih vrednosti
Mednarodne smernice ICNIRP so bile oblikovane z namenom zaite slehernega loveka: uporabnikov mobilnih telefonov, delavcev ali stanovalcev v bliini baznih postaj, pa tudi ljudi, ki ne uporabljajo mobilnih telefonov. Treba je poudariti, da mejna vrednost, doloena s smernico, ne pomeni natanne lonice med varnostjo in tveganjem. Ni mogoe doloiti natannega nivoja izpostavljenosti EMS, nad katerim bi izpostavljenost postala nevarna za zdravje; vendar pa potencialno tveganje za lovekovo zdravje z veanjem nivoja izpostavljenosti postopoma naraa. Smernice doloajo mejo, pod katero so EMS glede na obstojee znanstveno znanje nenevarna. Vsekakor pa zato ni mogoe sklepati, da je izpostavljenost nad to vrednostjo kodljiva zdravju.

Za doloitev mejnih vrednosti izpostavljenosti pa je vseeno treba v znanstvenih tudijah identificirati prag, pri katerem se pojavijo prvi zdravstveni uinki. Ker ljudi ni mogoe uporabljati pri poskusih, so smernice odvisne od tudij na ivalih. Majhne vedenjske spremembe ivali pri nizkih jakostih so pogosto predhodnica izrazitejih sprememb v zdravju pri vijih nivojih izpostavljenosti. Nenavadno vedenje je zelo obutljiv pokazatelj biolokega odziva in je opredeljen kot najniji opazni kodljivi zdravstveni uinek. Smernice priporoajo izogibanje izpostavljenosti EMS pri nivojih, ko se pojavijo vedenjske spremembe.

Mejne vrednosti, doloene v smernici ICNIRP, so precej nije od vrednosti, pri kateri so bile ugotovljene vedenjske motnje ivali. ICNIRP pri doloitvi mejnih vrednosti za poklicno izpostavljene uporablja varnostni faktor 10, pri izpostavljenosti splone javnosti pa faktor 50. Tako so na primer pri visokofrekvennih EMS najvije vrednosti, ki so jim ljudje izpostavljeni v okolju ali v domai hii, vsaj 50-krat nije od vrednosti, pri kateri se pri ivalih pojavijo vedenjske spremembe.

Glavni uinek visokofrekvenne energije je segrevanje tkiva. Zato so smernice za izpostavljenost visokofrekvennim EMS postavljene tako, da prepreijo zdravstvene uinke zaradi segrevanja doloenega dela telesa oziroma vsega telesa. Upotevanje smernic zagotavlja, da so uinki segrevanja dovolj majhni, da niso kodljivi.

Trenutno ugibanja o morebitnih dolgoronih (neterminih) zdravstvenih uinkih niso zadostna podlaga za izdelavo smernic ali standardov. Ob upotevanju rezultatov vseh znanstvenih tudij ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da EMS lahko povzroajo dolgorone zdravstvene uinke, kot je na primer rak. Nacionalne in mednarodne organizacije z namenom zavarovati ljudi pred znanimi zdravstvenimi uinki pripravljajo aktualne standarde na podlagi najnovejih znanstvenih izsledkov.

Prav tako smernice na podroju EMS niso namenjene zaiti medicinskih implantatov (srnimi spodbujevalniki) pred elektromagnetnimi motnjami. Proizvajalci in zdravniki, ki so napravo vsadili, bi morali pacientu svetovati, kako naj ravna v primeru uporabe mobilnega telefona ali drugih virov EMS. Proizvajalci elektronskih naprav so dolni poskrbeti, da te ustrezajo strogim standardom in so imune na elektromagnetne motnje iz okolja.


Projekt Forum EMS / 2004 / Vse pravice pridrane